Prispevki filtrirani po datumu: torek, 31 maj 2016
torek, 31 maj 2016 10:03

Bezgova šabesa

V poletnih dneh ni bolj osvežilnega napitka, kot sta bezgova šabesa ali razredčen bezgov sirup.

 

 

 

 

 

 

 

Bezgova šabesa:

Sestavine za bezgovo šabeso:

  • 10 bezgovih cvetov
  • 5 l vode
  • 2 limoni
  • 2,5 dcl vinskega kisa
  • 75 dkg sladkorja

Priprava bezgove šabese:

Vse skupaj daj v lonec za 3 dni. Dvakrat na dan premešaj, po treh dneh pa odcedi in uživaj v ohlajenem napitku.

Objavljeno v Pijače

Udar strele lahko uniči električne naprave. Kaj lahko storimo sami?

 

Močnejše nevihte s strelami so zlasti v pozno spomladanskem in poletnem času dokaj pogoste. Če odmislimo najhujše posledice, kot sta požar ali ko strela udari v človeka, lahko nevihta največ škode povzroči električnim napravam. Na trgu je pestra izbira izdelkov za prenapetostno zaščito električnih naprav v domovih, a pri nakupu je dobro vedeti, kaj preveriti, na kaj biti pozoren, da bo zaščita učinkovita.

1. Za celovito zaščito izdelki za prenapetostno zaščito v gospodinjstvih ne zadoščajo!
Za prvo raven zaščite (razred 1) morajo poskrbeti podjetja za distribucijo električne energije v električni omarici na prenosnem omrežju. Druga raven zaščite (razred 2) mora biti vgrajena v razdelilni omarici, ki jo imajo potrošniki v hiši ali stanovanjskem bloku – za vsako fazo posebej, šele nato pride na vrsto uporaba naprave za prenapetostno zaščito (razred 3), ki jo vtaknemo v vtičnico, na katero je priključena posamezna električna naprava. Če nekako pričakujemo, da bo za prvo raven zaščite poskrbljeno, pa je predvsem v starejših stavbah lahko kritična zaščita v razdelilni omarici. V takšnem primeru tudi najboljša prenapetostna zaščita na vtičnicah ne bo uspela v popolnosti odpraviti posledic udara strele.

2. Naprave za prenapetostno zaščito brez podaljška, torej z enojno vtičnico so bile na zadnjem testu pred leti najbolje ocenjene.

3. Daljši kabel (lahko) zmanjša učinek prenapetostne zaščite. 
Na testu smo pri takšnih napravah zato zaznali nekoliko večjo jakost napetosti in toka po zaščiti, ki pa pri nobeni napravi ni dosegla kritične ravni.

4. Nakup zaščite z enojno vtičnico je lahko bolj gospodarna odločitev, saj se lahko potem sproti odločamo in menjamo podaljške z razdelilnikom, hkrati pa so manjši stroški za zamenjavo, če udar strele uniči zaščito.

5. Ne pretiravajte z dolžino podaljškov! 
Pri razdelilniku naj dolžina kabla ne preseže 3 metrov, nikakor pa ne smete povezovati več podaljškov z razdelilniki.

Preberite tudi: test izdelkov za prenapetostno zaščito

Vir: https://www.zps.si

Objavljeno v Nasveti
Zavarovancu, ki je obvezno vključen v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom in izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po zakonu, ki je začel veljati s 1. 1. 2013 (brez dodane dobe iz poklicnega zavarovanja), ali je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do 31. 12. 2012 v skladu s 391. in 394. členom ZPIZ-2 se, če se za to odloči, od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve mesečno izplačuje 20 odstotkov starostne ali predčasne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve. Del pokojnine se izplačuje do prenehanja obveznega zavarovanja s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.

Izplačilo dela pokojnine lahko uveljavi tudi uživalec starostne ali predčasne pokojnine, uveljavljene po splošnih predpisih o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se je ali se bo obvezno vključil v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas. Del pokojnine se izplačuje v višini 20 odstotkov že uveljavljene pokojnine, od prvega naslednjega dneva po vložitvi zahteve, vendar največ od vključitve v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom, do prenehanja zavarovanja s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.

Institut izplačevanja 20 odstotkov pokojnine se je po ZPIZ-2B razširil tako na zavarovance, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po ZPIZ-2, in zavarovance, ki so izpolnjevali pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1, kot tudi na uživalce starostne ali predčasne pokojnine. Izplačilo dela pokojnine ni več omejeno na dopolnitev starosti 65 let, temveč se izplačilo 20 odstotkov pokojnine izplačuje do  prenehanja obveznega zavarovanja s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.

Zavarovancem, ki se jim je ob uveljavitvi tega zakona že izplačevalo 20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine, se še nadalje izplačuje del pokojnine do dopolnitve 65 let starosti, ne glede na zavarovanje s krajšim delovnim oziroma zavarovalnim časom od polnega oziroma zavarovalnega časa, po dopolnitvi 65 let starosti pa le ob pogoju zavarovanja za polni delovni oziroma zavarovalni čas.

Določena je tudi možnost, da zavarovanci, ki se jim je ob dopolnitvi 65. leta starosti prenehal izplačevati del predčasne ali starostne pokojnine, lahko ponovno zahtevajo izplačevanje že uveljavljenega dela pokojnine pod pogoji, ki jih za izplačilo dela pokojnine določa zakon. Del pokojnine se izplačuje od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve.

Spremenjena je bila določba četrtega ostavka 391. člena ZPIZ-2, ki je določala, da kdor izpolnjuje pogoje za upokojitev po ZPIZ-1 in ZPIZ-2 ter se odloči za izplačilo 20 odstotkov starostne ali predčasne pokojnine, s tem izgubi oziroma se odpove pravici do pokojnine po ZPIZ-1. Sedaj te omejitve ni več. Zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev po ZPIZ-1 in ZPIZ-2, se namreč lahko odloči, po katerem predpisu bo uveljavil tako izplačilo 20 odstotkov starostne ali predčasne pokojnine kot tudi pravico do pokojnine po prenehanju obveznega zavarovanja. Odločil se bo seveda za uveljavitev izplačila kot tudi pravice do pokojnine, ki bo zanj ugodnejša.

Vir: http://www.zpiz.si/

 

Objavljeno v Novice