Prispevki filtrirani po datumu: ponedeljek, 02 maj 2016
ponedeljek, 02 maj 2016 16:05

ZPS svetuje: Kako sušimo perilo na vrvi

"Doma smo perilo sušili v stroju, zdaj pa sem se odselila in sem prisiljena sušiti na vrvi na balkonu. Ali obstaja kakšno pravilo, kako pravilno obešamo perilo?"

Zanimivo vprašanje, še zlasti, ker pogled na balkone in perilo na vrveh kaže, da se marsikdo ne zaveda, koliko dela bi si lahko prihranil, če bi se dela lotil z glavo. Skrbno obešanje se obrestuje, saj perilo, ko je suho, lepše in hitreje zlikamo oziroma zložimo (trikotaže ni nujno likati).

Priporočljivo je, da vsak kos perila potem, ko ga vzamemo iz stroja, najprej stresemo, da se razširi in raztegne. Gladke kose perila, kot so posteljnina, kuhinjske krpe, plenice, brisače, obešamo, če je le mogoče, za rob brez prepogibanja, tako se med sušenjem dodatno raztegnejo; gub bo manj. Oblačila obešamo za spodnji rob, hlače za pas, seveda spet v raztegnjenem stanju.

Marsikdo pripenja manjše kose oblačil le z eno kljukico. Tako najpogosteje visijo otroška oblačila in spodnje hlače, to pa pomeni nepotrebne dodatne gube. Če jih obešamo v raztegnjenem stanju, jih lahko zložimo brez likanja, saj z glajenjem perilo prav solidno zravnamo. Oblačila iz občutljivih materialov, srajce, bluze, obleke, lahko tudi majice, najlepše sušimo na obešalnikih, saj tako ohranijo obliko, pa tudi zmečkanin od kljukic ne bo.

Perilo poberemo, če je le mogoče takoj, ko je suho. Če se presuši, ga bomo težje zlikali. Zelo občutljive kose, volnene puloverje in druge pletenine sušimo na brisači na vodoravni podlagi. Pomembno je, da mokro pletivo zgladimo z roko, da oblačilo ohrani svojo osnovno obliko, in da preprečimo neželeno raztegovanje.

Pa še nasvet: perilo vedno sušimo na vetru (perilo, ki valovi v vetru, je mehkejše na otip) in v senci! Na soncu lahko barve obledijo, beli kosi pa porumenijo. Če ne morete sušiti na ta način, poskrbite, da se bodo oblačila sušila obrnjena, z notranjo stranjo navzven.

Vir: https://www.zps.si, Avtorica: Dušica Breskvar

Objavljeno v Nasveti
Evropski dan medgeneracijske solidarnosti, 29. april, poudarja pomen sodelovanja. Ministrstvo za delo napoveduje novo strategijo odzivov na dolgoživo družbo. Po mnenju mladinskega sveta pa bi vlada in socialni partnerji v praksi pokazali, kaj pomeni medgeneracijska solidarnost, če bi se predstavniki mladih lahko vključili v socialni dialog.
 
 
"Vse bolj se zavedamo, da so uspešni odzivi na demografske spremembe le tisti, ki upoštevajo interese in koristi vseh generacij," so na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zapisali na svoji spletni strani.
 
Slovenija po njihovih navedbah pravkar začenja pripravo nove strategije odzivov na dolgoživo družbo. Njen namen bo med drugim spodbuditi najširši krog deležnikov k razmisleku o tem, kako odgovoriti na demografske izzive.
 
S strategijo želijo prispevati k temu, da Slovenija čez 30 let ne bo družba, v kateri bi prevladovala najštevilčnejša generacija, ampak bo vključujoča družba vseh generacij, ki se bodo medsebojno spoštovale in sodelovale.
Mladinski svet Slovenije pa meni, da mora država več truda vložiti v vzpostavljanje institucionalnega okvira, ki bo deloval po načelih medgeneracijske solidarnosti in bo hkrati odgovoril na potrebe in pričakovanja vseh generacij.
Pokojninska in zdravstvena reforma, ureditev področja dolgotrajne oskrbe in reforma trga dela so področja, kjer je medgeneracijsko sodelovanje ključnega pomena, poudarjajo.
ekipa simbiozeSpomnili so, da so vlado in druge socialne partnerje že večkrat pozvali k spremembi definicije socialnega dialoga in sestave Ekonomsko-socialnega sveta, tako da bi se vanj vključili tudi predstavniki mladih in starejših.
Do leta 2035 bo pričakovana življenjska doba že 83,4 leta, opozarja državni statistični urad. Pri tem dodajajo, da se v zadnjem času razmerje med aktivnim prebivalstvom in starostno odvisnimi otroki in starejšimi hitro spreminja. Na vsakih 100 aktivnih prebivalcev je bilo v Sloveniji v letu 2013 47 otrok in starejših, po projekcijah pa jih bo leta 2035 že 64.
Spomnili so tudi na raziskavo Eurobarometer iz leta 2012 o diskriminaciji v EU, po kateri je v Sloveniji 41 odstotkov anketiranih menilo, da je razširjena diskriminacija do starejših nad 55 let.
Evropski dan, ki so ga predlagali na mednarodni konferenci na Brdu pri Kranju leta 2008, od leta 2009 obeležujejo po vsej Evropi.
Objavljeno v Novice