Prispevki filtrirani po datumu: četrtek, 17 julij 2014
petek, 18 julij 2014 00:00

Kaj jesti in kaj ne, ko ste na poti

Poletje je čas, ko se večina odpravi na dopust in nemalokrat to pomeni, da bomo kar nekaj časa preživeli na poti - večina v avtomobilu, seveda.

Ko potujemo, si privoščimo lahke in osvežilne, a vseeno hranljive obroke. Težka, močno začinjena hrana, slani prigrizki in sladke pijače niso primerni. Pomembno je, da nas obroki ne utrudijo, sploh, če vozimo in moramo ostati zbrani.

Na poti se glede prehrane držite naslednjih dveh pravil:

  • v restavraciji na poti se izogibajmo krompirju in jedem iz bele moke, kot so testenine, kruh in podobno. Ta živila imajo visok glikemični indeks in zelo verjetno je, da bomo po njih postali zaspani.
  • med potjo ne grizljajmo slanih in sladkih prigrizkov ter ne pijmo sladkih pijač. Slana in sladka hrana telo dehidrirata, poleg tega pa je verjetno tudi, da bodo otroci po sladkarijah zelo nemirni.

Z malo domišljije lahko pripravimo zelo okusne in zdrave malice ter prigrizke, ki jih bodo veseli tako mlajši kot starejši. Tu je nekaj predlogov:

  • Solate, ki spustijo veliko vode (kumare, paradižnik) kot samostojne niso najbolj primerne, saj se bodo po nekaj urah spremenile v neugledno plavajočo zmes. Lahko jim dodate kus kus, ajdovo kašo, piro, ječmen ali katerokoli drugo žito, ki bodo vpila vodo.
  • Sendviči: za nadev uporabite veliko zelenjave, ki bo naredila sendvič lažji in bolj sočen. Uporabite solato, kalčke, papriko, sveže kumare in zelišča, npr. baziliko, peteršilj, ki bodo naredila obrok še bolj okusen. Paradižnike je bolje uživati ločeno, saj v sendviču hitro razmočijo kruh. Namesto salam, ki so običajno zelo slane, raje popecite npr. piščančje prsi.
  • Prigrizki: narežite različno sadje in zelenjavo in s tem nadomestite nezdrave prigrizke. Lahko jih kombinirate tudi s sirom in oreščki. Dobre kombinacije so npr. hruška+sir, sir+grozdje, lubenica+grozdje, nektarine+ananas. Če pripravljate sadno solato, dodajte svežo meto, meliso ali žajbelj za še več svežine. Kot prigrizek z več energije si privoščite žitno ploščico ali mešanico oreškov in suhega sadja.


V poletni vročini potrebujemo več vode kot sicer. Če se tekom poti naveličamo navadne vode, je tukaj še nekaj zdravju prijaznih alternativ.

  • limonada: v vodo stisnemo sok limone, dodamo pa lahko tudi sveža zelišča (meta, melisa) ali pa kanček bezgovega sirupa
  • domači sok: iz poljubnega sadja naredimo sadni pire, tako, da sadje bodisi pretlačimo skozi cedilo ali pa ga zmiksamo. Dodamo vodo in malo limoninega soka, da sadje ne potemni. Če imamo sokovnik, je delo še lažje.
  • domači ledeni čaj: dodamo jim lahko tudi različne sadne sokove in zelišča. Za ledeni čaj se dobro obnese rooibos ali pa šipek, tudi razni sadni čaji so primerni. Za slajenje v zmernih količinah uporabimo med, javorjev sirup ali stevijo.

Hrano in pijačo je dobro imeti prijetno ohlajeno, za kar je najprimernejša hladilna skrinja ali torba.

Pijačam lahko dodamo tudi nekaj kock led ali pa jih čez noč pred potovanjem zamrznemo, med potjo pa se bodo počasi talile.

Vir: http://druzina.enaa.com

Objavljeno v Nasveti
petek, 18 julij 2014 00:00

Če je suša na vrtu

Da bi bila ves trud in čas, ki smo ju kljub težkim vremenskim okoliščinam skozi sezono vložili v obdelovanje vrta, poplačana, vam ponujamo nekaj nasvetov, kako se spopadati s sušo in kako se nanjo pripraviti v prihodnji vrtnarski sezoni.

Za nasvete, kako prst zaščititi pred sušo, katere rastline so odporne proti suši in kako namakati že presušene površine, so na Dominvrt.si povprašali Andrejo Tomšič iz Semenarne Ljubljana.

Za zalivanje je najboljša deževnica

Poleg neviht s točo, ki lahko uničijo večino pridelka, poleti največjo težavo vrtnarjem predstavlja suša. Zalivanjem s pitno vodo na nekaterih območjih v Sloveniji ni več dovoljena, saj gre za potratno rabo dragocene pitne vode. Obenem pa voda, ki priteče iz pipe, vsebuje kemične dodatke, ki vrtninam niso najbolj prijazni.

Zato je treba najti druge načine za zalivanje izsušenih tal.

Najboljša rešitev je prav gotovo deževnica. To „ujamemo“, ko se steka iz žlebov ali s strehe hiše. Deževnico zbirajmo v plastične posode, medtem ko kovinske niso primerne. Odveč je strah, da se s streh in žlebov v deževnico pomešajo tudi za zelenjavo in rože škodljive snovi. Vsi morebitni škodljivi delci se bodo namreč v stoječi vodi hitro posedli na dno. Zato ne uporabite vse vode, ampak zadnjih nekaj centimetrov na dnu raje zavrzite.

Namakajmo redkeje in obilneje

Še preden se začnejo najbolj vroči dnevi, rastline zalivamo manj pogosto in takrat bolj obilno, saj bodo tako dobile globlji koreninski sistem, zaradi katerega bodo bolj odporne na sušo. Ali smo zemljo dovolj namočili, ugotovimo tako, da nekaj minut po namakanju z lopato odgrnemo zemljo do globine korenin in pogledamo, ali je zemlja dovolj namočena. Rastline s plitvimi koreninami pa še vedno zalivamo pogosteje.

Površine, ki so se že močno presušile, zalivamo večkrat in počasi. Po vsakem zalivanju rahljamo, da voda prodre čim globlje in ne odteče po površini ali skozi razpoke. Sicer pa vrt zalivamo zgodaj zjutraj ali zvečer, temeljito in dolgotrajno in ne večkrat po malem. Zalivamo po tleh in ne po listih, saj so omočeni listi pogost vir okužb.

Kaj zalivati prednostno?

V zelo sušnih obdobjih, ko grozi pomanjkanje vode, se morajo vrtnarji včasih odločiti, katerim rastlinam bodo dali prednost pri namakanju: prva pridejo na vrsto mlada drevesa, ki lahko zaradi suše odmrejo, medtem ko stara drevesa namakanja ne bodo potrebovala. Nekateri vrtnarji šele potem temeljito zalijejo zelenjavo in trajnice, v njihovo korist pa „žrtvujejo“ enoletnice.

Trata bo verjetno ob pomanjkanju vode prišla na vrsto med zadnjimi, zato poskrbimo, da bo imela globok koreninski sistem, s katerim bo lažje kljubovala suši. To bomo storili tako, da jo bomo prav tako kot zelenjavni in okrasni vrt namakali redkeje in obilneje.Reševanje prsti pred posledicami suše

Reševanje prsti pred posledicami suše

Proti suši so najbolj odporna s humusom bogata tla, ki imajo dovolj organske mase. Tako vežejo nase več vode, hkrati pa so tudi zračna. Na to mislimo že spomladi ob pripravi tal in jim dodajmo kompost.

Konec avgusta pa na prazne gredice posejemo rastline za zeleno gnojenje (oljna redkev, oljna ogrščica), katere jeseni le zakopljemo v tla. Listna masa se do pomladi predela v hranljivo organsko maso.

Znano je tudi, da pred posledicami suše pomaga, če spomladi prekopljemo tla na dvakratno globino. Ker bodo zrahljana globlje, bodo tudi korenine vrtnin rasle bolj globoko in jih bo suša kasneje prizadela.

Zastirke

Tla pred pretirano izsušitvijo varuje zastirka (najbolje jo je polagati junija, preden nastopi huda vročina), s katero prekrijemo gole dele gredic. Prekrivamo na debelino 6 - 8 cm. Za zastirko lahko uporabimo pokošene travne ostanke, ki ne semenijo, slamo, pa tudi okrasno lubje.

Slaba stran zastirke so polži, ki se naselijo pod njo, zato jih moramo redno pobirati. Da bomo hkrati varni pred polži, lahko za zastirko uporabimo tudi gozdno praprot, bezgovo listje ali posušeno belo gorjušico.

Rastline, odporne proti suši

Septembra je čas za setev nove trate in če vaša trata rase na področju, ki ga rada prizadene suša, razmislite o setvi ene od mešanic, primernih za sušna območja in jih je mogoče kupiti v vrtnih centrih. Vedeti pa moramo, da trata iz teh mešanic v hudi suši prav tako porumeni, če je ne zalivamo.

Da bi se drugo leto izognili posušenim vrtninam in cvetju, se že letos odločite, da boste nekatero zelenjavo in okrasne rože zamenjali za take, ki bolje prenašajo vročino in sušo. Od rastlin, ki niso občutljive na sušo, je zanimiva cvetlica portulak, ki ji prav prija bolj suha prst in vroče okolje, saj je na take razmere prilagojena tudi z drobnimi mesnatimi listi, v katerih si dela zalogo vode.

Zelišča

Od zelišč so na sušo odporni origano, timijan, sivka in rožmarin. Vrtnine vse potrebujejo zalivanje, na pomanjkanje vode pa so še najbolj odporni paradižnik, rabarbara, blitva in nizki fižol. Vsekakor so na sušo in ostale vremenske strese bolj odporne zdrave rastline. Zato poskrbimo, da jih ne bodo napadali škodljivci in bolezni, v primeru napada pa pravočasno ukrepajmo (nasvet lahko dobimo v kmetijskih apotekah v vrtnih centrih).

Še ena rešitev

Če se bodo poletne suše ponavljale, razmislimo o tem, da sejemo zelenjavo bolj zgodaj in do poletja že poberemo večino pridelka. Na prazne gredice pa posejemo rastline za zeleno gnojenje (npr. facelijo) z bogato listno maso, ki jih jeseni porežemo, na prekopane gredice pa posejemo zimsko zelenjavo.

Vir: http://www.dominvrt.si

Objavljeno v Vrtnarjenje
petek, 18 julij 2014 00:00

Priporočila glede pitja tekočin

Pitje pijač (tekočin) je potrebno za vzdrževanje ravnovesja vode v telesu. Za dobro fizično in psihično delovanje našega telesa je potreben zadosten vnos tekočin. Prav optimalen vnos tekočin je lahko odločujoč dejavnik dobrega počutja. Najprimernejša pijača za odžejanje in nadomeščanje izgubljene tekočine je predvsem vodovodna pitna voda, priporočamo pa tudi nesladkane čaje. Izotonične pijače so za nadomeščanje tekočine primerne za uživanje le ob vzdržljivostnih telesnih naporih, ki trajajo več kot eno uro. Brezalkoholne pijače so zaradi velikih količin dodanega sladkorja ali sladil ter barvil in arom manj primerne za pitje. Odsvetujemo pa uživanje energijskih in alkoholnih pijač.

Pomembno nadomeščanje izgubljenih tekočin

Dve tretjini teže telesa odraslega človeka predstavlja voda. Že blaga izsušitev, to je zmanjšanje količine telesnih tekočin za dva odstotka, lahko bistveno zmanjša telesne in duševne sposobnosti. Zaradi povečanega znojenja v vročih dneh, je potrebno vnos tekočine v telo še dodatno povečati, še zlasti če smo ob tem še dodatno telesno aktivni, kar prav tako pospešuje izgubljanje tekočin. Povprečno aktivni odrasli potrebujejo glede na svojo telesno težo dnevno približno 2 do 2,5 litra tekočine (od tega v povprečju od 0,8 do 1 litra zaužijemo s hrano), otroci pa naj bi dnevno zaužili od 1 do 1,5 litra tekočine.

Potreba po zaužiti tekočini se poveča v vročem okolju in s fizično aktivnostjo, pri čemer seveda ne smemo pozabiti tudi na obvezno nadomeščanje izgubljenih elektrolitov in porabljene glukoze. V vročih dneh je potrebno nadomeščati izgubljeno tekočino v manjših odmerkih preko celega dneva, tako v času obroka kot med obroki. Prvi simptomi izsušenosti so zmanjšana zbranost, pozornost in slabše spominske funkcije. Izsušenost lahko vpliva tudi na krvni tlak, krvni obtok, prebavo in delovanje ledvic. Hujše izsušitve pa že lahko ogrožajo življenje. S pomočjo uravnavanja količin telesnih tekočin se uravnava tudi telesna temperatura (npr. če je vroče, se s potenjem znižuje telesna temperatura). Vsi presnovni procesi v telesu potekajo v raztopinah, odpadni presnovki se s tekočino iz telesa izplavljajo preko ledvic. Če telo ne dobi zadosti tekočin, se zmanjša volumen krvi, kar zmanjša oskrbo tkiv (npr. možganov, mišic) s kisikom in hranili.

Občutek žeje se pojavi šele, ko v telesu nastane opazna približno eno odstotna izsušitev. Posebna pozornost zato v poletnih mesecih velja za otroke, pa tudi za starejše, saj imajo ti bodisi večje potrebe po tekočini ali pa niso sposobni tako dobro uravnavati telesne temperature kot odrasli. Pomembno je, da prepoznavamo ali imamo zadosti vode v organizmu. To najbolje zaznamo z občutkom za žejo in s pogostostjo odvajanja vode. Če je urin temnejši in hodimo redko na vodo, je to dodaten znak, da moramo zaužiti več tekočine.

Kaj je priporočljivo piti?

Najprimernejša pijača za odžejanje in nadomeščanje izgubljene tekočine je predvsem vodovodna pitna voda. V Sloveniji je oskrba s pitno vodo za večino prebivalstva ustrezno urejena. V primerih, ko je vodovodna voda neustrezna in so prebivalci o tem obveščeni, pa priporočamo upoštevanje navodil lokalne javno zdravstvene ustanove oziroma uživanje ustekleničene pitne vode. V primeru večje izgube elektrolitov (soli) s potenjem ob večjih telesnih naporih, ki trajajo več kot eno uro, je še zlasti primerno pitje mineralne vode ali izotoničnih napitkov. Od pijač, ki vsebujejo sadni in zelenjavni delež, se priporočajo predvsem 100% sadni in zelenjavni sokovi, predvsem tisti brez dodanega sladkorja. Ker vsebujejo relativno visok delež sadnega sladkorja priporočamo, da se jih razredči z vodo. Za žejo se priporočajo tudi nesladkani zeliščni in sadni čaji. Čaj je že zelo uveljavljen napitek v Sloveniji in drugod in prav zaradi svojega naravnega izvora tudi vedno bolj priljubljen kot topel napitek ali kot osvežilna pijača. Ena izmed njegovih prednosti je tudi zelo nizka energijska vrednost. Seveda pa nujno potrebno tekočino dobi telo tudi z uživanjem hrane, predvsem z juhami, sadjem, zelenjavo ipd.

Kaj odsvetujemo?

Manj primerne za pitje so negazirane in gazirane aromatizirane brezalkoholne pijače ter (sladkani) aromatizirani čaji. Ti so med otroci in mladostniki zelo priljubljeni. Na njihovo priljubljenost imata velik vpliv predvsem prehrambena industrija in oglaševanje, poleg tega pa so največkrat dostopne tudi v prodajnih avtomatih in v gostinskih lokalih. Te pijače so pogosto vir praznih kalorij, saj je v njih, razen velikih količin dodanega sladkorja, za telo le redko kaj uporabnega. Kole vsebujejo v 1 litru v povprečju kar 120 g sladkorja, ledeni čaji okoli 80 g, medtem ko vode z okusi približno 30 g sladkorja. Večje količine sladkorjev v teh pijačah se hitro absorbirajo iz črevesja in povzročajo neželene hitre dvige glukoze v krvi. Naše telo seveda potrebuje sladkor, vendar pa ni povsem prilagojeno na to, da bi ga uživali neposredno, zato zaužitje sladkane pijače ne poteši lakote in nas ne odžeja. V teh primerih zaradi specifičnega presnovnega odziva kmalu začutimo lakoto, medtem ko jetra višek sladkorja pretvorijo v maščobne zaloge. »Lahke« negazirane in gazirane aromatizirane brezalkoholne pijače sicer vsebujejo manj kalorij, imajo pa dodana umetna sladila (npr. aspartam, ciklamat), ki zaradi različnih vzrokov v večjih količinah prav tako niso priporočljiva.

Za nadomeščanje tekočin pa se odsvetuje pitje napitkov, ki vsebujejo kofein, med njimi različne kole, kavo, pravi čaj in predvsem energijske pijače. V energijskih pijačah je kofein prisoten v visokih koncentracijah. Ta po vstopu v organizem preide v večino tkiv in tudi v možgane in se iz telesa izloči po več urah. Takojšnji učinki kofeina v možganih so posledica zelo kompleksnega delovanja na adenozinske receptorje. Molekula kofeina je namreč zelo podobna organski bazi adenozinu, ki nastopa v številnih biokemijskih procesih v organizmu. Kofein kot psihoaktivna snov spodbudno vpliva na centralni živčni sistem, kar se odraža v večji telesni in umski aktivnosti. Ima večstranske učinke na telo, vključujoč učinke na srčno-žilni sistem, povečano izločanje tekočin preko ledvic in izločanje tekočin preko prebavnega sistema. Odmerki med 100-250mg /dan (kar ustreza 1-3 skodelicam espreso kave) so varni za zdrave odrasle osebe. Odmerki, ki presegajo 300mg kofeina pa, odvisno od telesne teže in tolerančnega praga, že lahko povzročajo nekatere neželene učinke kot so: nemir, nervoza, vznemirjenost, nespečnost, rdečica na obrazu, povečano uriniranje, motnje v delovanju prebavnega sistema, mišični krči, motnje srčnega ritma, nepovezane misli in govor. Vnos 1000mg kofeina že povzroči resno večsistemsko zastrupitev, ki se sicer redko konča s smrtjo. Bolj pogosta je pri posameznikih z motnjami srčnega ritma. Bolj občutljiva skupina so otroci in mladostniki, saj se kofein počasneje izloča iz telesa, zato so verjetni škodljivi učinki na jetra. Pri enkratnih odmerkih do 5mg/kg telesne teže (npr. 2 enoti energijske pijače z 80mg kofeina/30-40 kg telesne teže) lahko razvijejo povišano živčno vznemirjenost, nervozo in tesnobo. Poleg kofeina je pogosta sestavina energijskih pijač tudi taurin. Taurin je aminokislina, ki je kot gradnik beljakovin prisotna v vsakodnevni prehrani ljudi, vendar v precej nižjih količinah, kot je povprečna vsebnost taurina v energijskih pijačah. V organizmu aktivno nastopa v več fizioloških procesih v centralnem živčnem sistemu, njegova glavna vloga pa je uravnavanje vsebnosti minerala natrija v srčni mišici, skeletnih mišicah in v ledvicah. Zaradi pomanjkanja podatkov ni mogoče določiti največjega dopustnega dnevnega vnosa, hkrati pa še ni raziskan medsebojni vpliv visokih koncentracij taurina s kofeinom in večjo telesno aktivnostjo.

Krepijo se dokazi, da energijske pijače predstavljajo resno grožnjo zdravju mladostnikov in otrok. Energijske pijače ne preskrbijo organizma s tekočino, pač pa ravno nasprotno, prispevajo k dodatnemu odvajanju tekočin iz organizma. Poleg tega povzročajo zasvojenost od kofeina in verjetno tudi do drugih psihoaktivnih substanc. Ni zanemarljivo dodati, da pogosto uživanje energijskih pijač vodi k slabim spalnim navadam, kar se dolgoročno izkaže kot škodljivo za zdravje.

 Ključna sporočila:

-          Otroci naj bi dnevno zaužili od 1 do 1,5 litra, odrasli pa 2,5 l tekočine.

-          Posebej priporočljivo je uživanje vodovodne pitne vode, manj sladkanih ali nesladkanih čajev, mineralnih vod ter sadnih sokov s 100% sadnim deležem, poljubno razredčenih z vodo.

-          V vročih dneh je potrebno zaužiti več tekočin zaradi povečanega znojenja, še zlasti ob telesni aktivnosti.

-          Izgubljeno tekočino nadomeščamo v manjših odmerkih prek celega dneva, tako v času obroka kot med obroki.

-          V vročih dneh so hladne pijače lahko šok za telo, zato odsvetujemo uživanje pretirano hladnih pijač.

-          Ker se blaga izsušitev pojavi še pred občutkom žeje, smo še posebej pozorni pri majhnih otrocih in starejših osebah, ki bodisi hitreje izgubljajo tekočino ali niso sposobni tako dobro regulirati telesne temperature kot odrasli.

-          Otroci naj imajo v svoji bližini vedno na razpolago dovolj pitne vode, ohlajenega čaja ali razredčenega sadnega soka.

-          Ker nobena od sestavin energijskih pijač sama ali v kombinaciji ni primerna za uživanje za otroke, mladostnike, nosečnice in doječe matere, uživanje energijskih pijač tem občutljivejšim skupinam močno odsvetujemo.

-          Tudi sicer odsvetujemo pretirano pitje kave in drugih pijač z dodanim kofeinom ter njihovo souporabo z alkoholom.

Reference

Alkoholhaltige Mischgetranke mit Koffein und koffeinhaltigen Zutaten, BfR 2003 www.bfr.de 

Scientific Commitee on Food, 21 January 1999. Opinion on Caffeine, Taurine and D-Glucurono--Lactone as

Constituents of so called »Energy« drinks, Final, European Commision

BfR, New Human Data on the Assessment of Energy Drinks, dostopno na:http://www.bfr.bund.de/cm/349/new_human_data_on_the_assessment_of_energy_drinks.pdf

Brown JE. Nutrition Through the Life Cycle. Belmont, Thomson Wadsworth. 2008. Mahan K, Escott-Stump

Christopher L Drake, Timothy Roehrs, Lauren Turner, Holly M.Scofield and Thomas Roth, Caffeine Reversal of

Ethanol Effects on the Multiple Sleep Latency Test, Memory and Psychomotor Performance,

Neuropsychopharmacology (2003) 28, 371-378

Cornish H. Herbert, Christman A.A. A study of the metabolism of theobromine, theophylline and caffeine in man, The Journal of Biological Chemistry, www.jbc.org

Fogger S, McGuinness TM. Update on energy drinks and youth.J Psychosoc Nurs Ment Health Serv. 2011 Dec;49(12):17-9. doi: 10.3928/02793695-20111102-03. Epub 2011 Nov 16.

Galemore CA. Sports drinks and energy drinks for children and adolescents--are they appropriate? A summary of the clinical report. NASN Sch Nurse. 2011 Sep;26(5):320-1. Ž

Gunja N, Brown JA. Energy drinks: health risks and toxicity. Med J Aust. 2012 Jan 16;196(1):46-9.

O'Brien MC, McCoy TP, Rhodes SD, Wagoner A, Wolfson M. Caffeinated cocktails: energy drink consumption,

high-risk drinking and alcohol-related consequences among college students, Acad Emerg Med 2008 May;

15(5):453-60

Mahan K, Escott-Stump S. Krause's Food, Nutrition and Diet Therapy (12th ed). W B Philadelphia: Saunders Company, 2008.

Raymond JL. Krause's Food and the Nutrition Care Process,(13th ed). WB Saunders Company, Philadelphia, 2012.

Risk assessment of caffeine among children and adolescents in the Nordic countries, Tema Nord 2008, dostopno na: http://www.norden.org/en/publications/publikationer/2008-551

Speers SE, Harris JL, Schwartz MB. Child and adolescent exposure to food and beverage brand appearances

during prime-time television programming. Am J Prev Med. 2011 Sep;41(3):291-6.

Usman A, Jawaid A. Hypertension in a young boy: an energy drink effect. BMC Res Notes. 2012 Oct 29;5:591. doi: 10.1186/1756-0500-5-591.

Whitney EN, Cataldo CB, Rolfes SR. Understanding normal and Clinical Nutrition (6th ed). Wadsworth, Thomson learning, 2002.

Wilson T, Temple NJ. Beverages in Nutrition and Health. Humana Press, New Jersey, 2004.

Wolk BJ, Ganetsky M, Babu KM. Toxicity of energy drinks. Curr Opin Pediatr. 2012 Apr;24(2):243-51

Pripravili: Urška Blaznik, Vida Fajdiga Turk, Matej Gregorič

Vir: http://www.ivz.si/

Objavljeno v Zdravje

Ste zamudili rok vračila za izdelek, ki ste ga kupili? Z izdelkom pa niste zadovoljni. Kaj lahko storite?

"Na predstavitvi sem kupila kristalno-magnetno prevleko za ležišče in zanjo plačala 690 evrov. Ugotovila sem, da prevleka nima lastnosti, o katerih so govorili na predstavitvi, zato sem jo hotela vrniti. Pri podjetju pa so mi povedali, da sem rok za vračilo izdelka že zamudila, saj bi jim morala sporočilo, da želim izdelek vrniti, poslati v 14-dneh od nakupa. Res je, da sem jih poklicala nekaj kasneje, in ne v štirinajstih dneh, saj sem mislila, da telo potrebuje nekaj dlje časa, da se privadi na te kristale. Obstaja še kakšna možnost, da bi prevleko le vrnila?"

Pri pogodbah, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov, ima potrošnik pravico, da podjetju v 14-dneh pisno sporoči, da odstopa od pogodbe, ne da bi mu bilo treba navesti razlog za svojo odločitev. Žal je potrošnica ta rok že zamudila, lahko pa uveljavlja reklamacijo iz naslova stvarne napake, saj trdi, da izdelek nima lastnosti, o katerih so govorili na predstavitvi.

Pri izdelkih, ki nimajo lastnosti, ki so bile ob nakupu izrecno ali molče dogovorjene, lahko pravice z naslova stvarne napake uveljavljate še 2 leti od nakupa, in sicer ob pogoju, da ste prodajalca pisno seznanili z napako v roku 2 mesecev od dneva, ko ste jo odkrili. Od prodajalca lahko po lastni izbiri zahtevate odpravo napake na izdelku ali vrnitev dela plačanega zneska v sorazmerju z napako ali zamenjavo izdelka z napako z novim brezhibnim ali pa vrnitev plačanega zneska.

Svetujemo, da prodajalcu pošljete reklamacijo s priporočeno pošto (dokazilo shranite), v dopisu pa čim bolj natančno opišite napako in izrecno zahtevajte eno od zgoraj zapisanih možnosti. Če prodajalec želi, mu morate omogočiti, da pregleda reklamirani izdelek.

Avtor: Svetovalna pisarna

Vir: http://www.zps.si

Objavljeno v Nasveti

Poletje je čas počitnic in potovanj. V EU se vsako leto odpravi na pot z avtobusom kar 70 milijonov potnikov.

To poletje bodo potovanja, vsaj tista daljša, lažja, saj imajo zdaj potniki nove pravice, saj je bila pomladi sprejeta Uredba o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu, ki potnikom po vsej EU zagotavlja nove pravice. EU je tako postala prvo območje na svetu s celovito urejenimi pravicami potnikov v avtobusnem prevozu. Uredba potnikom zagotavlja podobne pravice, kot jih imajo v letalskem, železniškem in ladijskem prometu, saj avtobusnim prevoznikom in upravljavcem postaj nalaga številne obveznosti do potnikov.

Potrošniki - potniki v EU se lahko v primeru težav pri uveljavljanju pravic oz. če ne poznajo svojih pravic, za brezplačno pomoč obrnejo na Evropski potrošniški center v Ljubljani (EPC). Z EPC lahko stopijo v kontakt preko e-pošte Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., telefona (01) 432 30 35 ali telefaksa (01) 433 33 71 vsak delavnik med 9. in 15. uro. Več informacij o pravicah potrošnikov v EU najdete na www.epc.si.

Med aktualnimi pravicami potnikov v avtobusnem prevozu na EPC izpostavljajo:

  • Potniki imajo pravico do povračila celotne vrednosti vozovnice ali spremembe potovanja v primeru prevelikega števila rezervacij, odpovedi ali zamude, daljše od dveh ur od predvidenega časa odhoda (velja pri potovanjih, kjer je prevoz daljši od 250 km).
  • Če avtoprevoznik potniku ne omogoči izbire med povračilom in spremembo potovanja (pri potovanjih, kjer je prevoz daljši od 250 km), ima potnik poleg povračila celotne vrednosti vozovnice tudi pravico do povračila polovične vrednosti vozovnice (odškodnina).
  • Potniki imajo v primeru odpovedi in zamude, daljše od 90 minut, na potovanjih, ki trajajo dlje od treh ur (pri potovanjih, kjer je prevoz daljši od 250 km) pravico do ustrezne pomoči (prigrizek, obrok, osvežilna pijača in po potrebi nastanitev).
  • Prepovedana je diskriminacija na podlagi nacionalnosti glede tarif in drugih pogodbenih pogojev.
  • Prepovedana je diskriminacija pri obravnavi invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo. Predvidena je zlasti brezplačna pomoč na določenih avtobusnih postajah in avtobusih in tudi odškodnina za izgubo ali poškodbo njihove opreme za gibanje.
  • Vsi potniki imajo pravico do ustreznih in dostopnih informacij pred in na potovanju ter pravico do splošnih informacij o njihovih pravicah na avtobusnih postajah in spletu.
  • V primeru smrti, poškodbe, izgube ali škode zaradi prometne nesreče so potniki upravičeni do odškodnine.
  • Mehanizem za obravnavo pritožb, ki ga vzpostavijo avtobusni prevozniki, je na voljo vsem potnikom.

"Potniki imajo vrsto pomembnih pravic tako v avtobusnem prevozu kot tudi v letalskem, železniškem in ladijskem prometu, vendar pa je ključno, da pravice poznajo in jih znajo tudi uveljaviti," poudarja Jana Huč Uršič, vodja EPC v Sloveniji in dodaja: "EPC potrošnikom svetuje brezplačno, zato naj stopijo v kontakt z nami, če imajo težave s ponudniki blaga in storitev izven Slovenije, vendar v okviru EU, na Norveškem ali Islandiji."

Več informacij o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu v EU najdete na www.epc.si.

Vir: http://www.zps.si

Objavljeno v Nasveti
JSN Shine is designed by JoomlaShine.com | powered by JSN Sun Framework