Prispevki filtrirani po datumu: torek, 15 julij 2014
torek, 15 julij 2014 13:25

Oskrbovana stanovanja v Dravljah

V Dravljah so v četrtek, 10. julija 2014, položili temeljni kamen za nova oskrbovana stanovanja, ki bodo zgrajena po sistemu javno zasebnega partnerstva.

Nova oskrbovana stanovanja v Dravljah bodo stala ob Domu starejših občanov Šiška. Zgrajenih bo 54 oskrbovanih stanovanj, od tega bo javnemu partnerju – Mestni občini Ljubljana - pripadlo 10 neprofitnih najemnih oskrbovanih stanovanj. 

Zasebni partner v projektu je skupina Mijaks, gradnja stanovanj pa bo trajala predvidoma 15 mesecev.

Objavljeno v Novice
torek, 15 julij 2014 13:04

Zapora Črnuškega mostu

Zaradi obnove mostu čez Savo v Črnučah bo most do predvidoma 30. oktobra 2014 zaprt za ves promet, razen za prehod pešcev. Obvozi osebnih vozil in mestnih avtobusov so urejeni.

zapora črnuški mostObvozi so urejeni po Štajerski, Dunajski, Gameljski in Obvozni cesti.
Avtobusi mestnega potniškega prometa na linijah 6, 8 in 21 vozijo po spremenjenih trasah, in sicer:

  • linija št. 8: do obračališča Ježica
  • linija št. 6: Dunajska cesta, Cesta Janeza Porente, krožišče Tomačevo, Štajerska, Šlandrova in Dunajska cesta, obračališče Črnuče
  • linija št. 21 : Brnčičeva – Beričevo

Izbrani izvajalec obnove mostu, Saning International d.o.o., ki je s pripravljalnimi deli začel 7. julija 2014, bo v okviru obnovitvenih del celovito očistil celotno jekleno konstrukcijo s peskanjem ter izvedel novo protikorozijsko zaščito. Korozijsko najbolj poškodovane elemente bodo zamenjali oziroma ojačali, odstranili bodo obstoječe in vgradili nove dilatacije, vgradili sistem odvodnjavanja (izlivniki, cevi, lovilci olj, ponikovalnice), ki je usklajen z veljavno regulativo v RS, zamenjali bodo tudi ograje za pešce in kolesarje ter ulično razsvetljavo. Pogodbena vrednost del znaša 1.859.248,72 EUR z DDV.

Zgodovina mostu

Most čez Savo v Črnučah je bil izdelan leta 1906, med drugo svetovno vojno je bil poškodovan in nato saniran. Leta 1957 je bila izdelana študija rekonstrukcije mostu, pri kateri je bila voziščna plošča dvignjena nad glavne nosilce. S tem se je vozišče razširilo iz 4,6 m na 6,8 m. Leta 1977 so bile odkrite resnejše poškodbe dilatacij, zato je bil dve leti kasneje most saniran in ojačan. Leta 1992 je bila izvedena 1. faza sanacije mostu (sanacija elementov jeklene nosilne konstrukcije mostu), leta 1994 pa še 2. faza sanacije. Takrat je bila vzpostavljena pravilna lega mostu s premikom 2/3 konstrukcije na nepomičnih ležiščih na desnem bregu (predhodno se je most premaknil zaradi posedanja vmesnega opornika na desnem bregu). Sanirane so bile armiranobetonske plošče vozišča in jeklene konstrukcije vozišča, zamenjane so bile zavorne vezi, ponovno so bile izvedene vmesne dilatacije armiranobetonskih plošč, tako da se je vzpostavilo prvotno stanje kostrukcije mostu pred letom 1979.

Glavno nosilno konstrukcijo mostu čez Savo v Črnučah sicer tvorita dva jeklena Gerberjeva palična nosilca preko treh razpetin (40.44 m + 62.50 m + 40.44 m), skupna dolžina mostu je 143 m.

 

Objavljeno v Novice

V Sloveniji je v skladu s predpis izdelan Seznam kopalnih voda, ki določa 48 kopalnih voda na površinskih vodah: celinskih (reke, jezera) in na morju. Na njih se izvaja spremljanje kakovosti kopalnih voda (odvzem vzorcev vode in laboratorijski preskusi vzorcev). Ob vzorčenju se opravijo tudi terenske meritve in opažanja. Na seznamu je 18 naravnih kopališč, ki so urejena in imajo tudi upravljavca ter reševalca iz vode, ostalih 30 pa so kopalna območja, na katerih se izvaja spremljanje kakovosti kopalne vode, vendar varovanje pred utopitvami in poškodbami ni urejeno, zato kopanje poteka na lastno odgovornost.

Nevarnosti zaradi utopitev, poškodb in okužb na nenadzorovanih površinskih vodah

Na površinskih vodah, ki niso vključene v Seznam kopalnih voda, na t. i. »divjih kopališčih«, se ne izvaja spremljanje kakovosti vode, kot tudi ni varovanja pred utopitvami in drugimi nesrečami. Kopanje v teh vodah je na lastno odgovornost, kopalci pa naj upoštevajo najmanj spodnja minimalna navodila oziroma opozorila. 

Priporočila pred kopanjem/plavanjem

  • Pred plavanjem ne uživajmo alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi.
  • Ne kopajmo se, če smo imeli v zadnjem tednu drisko, če imamo na koži rane ali akutna vnetja, zlasti gnojna, vnete oči, ušesa, prehlad.
  • Bodimo previdni pri nekaterih kroničnih boleznih (sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja, imunska pomanjkljivost). Upoštevajmo navodila zdravnika.
  • Tveganje za okužbe je večje pri otrocih in ostarelih osebah, ob podhladitvi, utrujenosti in daljši izpostavljenosti onesnaženi vodi.
  • Pred kopanjem preverimo temperaturo vode, vzemimo si čas za prilagajanje.
  • V vodo nikoli ne hodimo pregreti, vstopamo postopoma in previdno.
  • Pri nenadni potopitvi v mrzlo vodo lahko nastopijo motnje koordinacije, izgubimo nadzor nad dihanjem. Po določenem času v mrzli vodi pade tudi temperatura jedra telesa, upočasni se bitje srca, lahko nastopijo podhladitev, mišični krči in izguba zavesti.
  • Preverimo, če so na površini vode oljni madeži, pena, katran ali drugi tekoči odpadki.
  • Preverimo vidljivost v vodi do dna, dno mora biti prosto ter trdno, brez ostrih odpadkov (npr.: zlomljeno steklo, steklenice, pločevinke, plastika, igle ali drugo).
  • Bodimo pozorni, če se pod vodo prepletajo alge in druge rastline, ki zmanjšajo vidljivost, preglednost in ovirajo gibanje v vodi.
  • Preverimo, ali dobro vidimo obalo (konfiguracija obale, struktura, prenatrpanost).
  • Preverimo, ali so vstopi v vodo dovolj varni.
  • Ocenimo ali je v vodi veliko čolnov, blazin ali drugih predmetov, ki lahko ovirajo plavanje.
  • Bodimo pozorni, če se vodo uporablja tudi za druge namene (ribogojstvo, elektrarne idr.).
  • Po nalivih kopanje ni priporočljivo, saj obstaja možnost večjega nenadnega onesnaženja vode zaradi spiranja z okoliških površin v vodo (kmetijskih, cest) in vdora odplak.
  • Izogibajmo se sončnemu sevanju, zlasti sredi dneva in se ustrezno zaščitimo npr. z obleko, pokrivalom, očali, kremo za sončenje.
  • Izogibajmo se področjem s prekomernim razraščanjem planktonskih alg in cianobakterij (»cvetenjem«), ki na površini vode oblikujejo goste prevleke in lahko izločajo nevarne strupe.
  • Izogibajmo se sedenju na posušenih algah na obrežju.
  • Po kopanju se natančno stuširajmo, da odstranimo vse alge in umazanijo.

 

Priporočila za plavanje, skoke v vodo, potapljanje

  • Plavajmo glede na plavalno znanje, ne precenjujmo svojih sposobnosti.
  • Ne podcenjujmo moči narave, ocenimo moč tokov v rekah, brzice, vrtince, valove in tokove pri plimovanju.
  • Nikoli ne plavajmo sami.
  • Izogibajmo se požiranju vode med plavanjem.
  • Ne oddaljujmo se preveč od obale.
  • Ne skačimo v vodo z dreves, balkonov ali raznih konstrukcij.
  • Pred skakanjem v vodo preverimo, ali je voda dovolj globoka in kakšno je dno, kamor nameravamo skakati. Zaradi varnosti naj bo prvi skok v vodo vedno na noge.
  • Ne skačimo in ne potapljajmo se v vodo z neznano globino in slabo vidljivostjo pod vodo.
  • Ne skačimo v vodo in ne potapljajmo se, če se vodo, kjer se kopamo, uporablja tudi za druge namene.
  • Otroci do sedmega leta naj bodo pod strogim nadzorom staršev, oziroma polnoletne osebe, ki ji je otrok zaupan v varstvo in odgovarja za varnost otroka.
  • Otrok ob obali nikoli ne puščamo brez nadzora, imejmo jih stalno na očeh, tudi v plitki vodi (dojenčki!).
  • Za vstop v vodo in za gibanje v vodi si obujemo primerno obutev za vodo, ki ne drsi in ščiti pred poškodbami.
  • Bodimo pozorni na razne predmete pod vodo (npr. stene, pomoli, skale).
  • Ob nenadnem poslabšanju vremena gremo čim prej iz vode.
  • Na morju spoštujmo z bojami označena plavalna območja in plavajmo le znotraj njih.

 

Druga priporočila:

  • Na čolnu ali jadralni deski uporabljajmo atestirane rešilne jopiče ne glede na dolžino potovanja, velikost čolna ali plavalne sposobnosti. Upoštevajmo moč in smer vetra, zlasti, če piha stran od obale.
  • Poiščimo informacije o nevarnostih v vodi in varnem vedenju ob kopanju.
  • Varujmo se nevarnih vodnih organizmov ter pikov žuželk, kač idr. Če smo alergični na pike, ne pozabimo s seboj vzeti ustreznega zdravila.
  • Ob nezgodi lahko drugemu rešimo življenje le z znanjem prve pomoči, zato še pred počitnicami obnovimo znanje prve pomoči in preverimo komplete za prvo pomoč.
  • Ob brezskrbnem kopanju ne smemo pozabiti na osebno imetje. S seboj ne nosimo vrednih predmetov in pazimo na osebne dokumente.
  • Poskrbimo za odpadke in jih ne puščajmo na obrežju, ničesar ne odmetavajmo v vodo.
  • Počistimo iztrebke svojih ljubljenčkov in ohranimo okolje čisto.
  • Verjetnost, da je voda onesnažena z mikroorganizmi, je manjša in kopanje bolj varno, če je površina vode izpostavljena sončnemu sevanju dalj časa. 

Vir: http://www.ivz.si/

Objavljeno v Nasveti

Elektronska cigareta je izdelek, ki uporabniku omogoča vdihavanje nikotina, arom ali drugih snovi. S segrevanjem tekočine, ki se nahaja v elektronski cigareti, nastaja aerosol (''dim''), ki ga uporabnik vdihuje. Tekočina za elektronske cigarete in aerosol poleg nikotina in arom vsebujeta vlažilce (propilen glikol, glicerin), lahko pa tudi rakotvorne, dražilne ali strupene snovi.

Elektronske cigarete vsebujejo zdravju škodljive snovi. Nikotin, ne glede na to, ali prihaja iz tobačnih izdelkov ali elektronskih cigaret ali drugih izdelkov, uporabnika zasvoji in ima škodljive učinke na zdravje. Med nosečnostjo lahko privede do prezgodnjega poroda in mrtvorojenosti ter je verjetno glavni posrednik škodljivih učinkov na razvoj pljuč pri še nerojenem otroku. Izpostavljenost nikotinu ima škodljive učinke na razvoj možganov pri še nerojenem otroku in mladostniku ter lahko privede do trajnih škodljivih vplivov na kognitivne (miselne) sposobnosti. Zaužitje večje količine nikotina naenkrat je lahko vzrok zastrupitve in tudi smrti. Učinki dolgotrajnega vdihavanja vlažilcev in arom niso poznani. Znano pa je, da vlažilca, ki ju vsebujejo elektronske cigarete, pri kratkotrajni uporabi lahko dražita oči in dihala, predvsem pri občutljivih posameznikih ali tistih z boleznimi dihal. V tekočini in aerosolu elektronskih cigaret so našli tudi rakotvorne, dražilne in strupene snovi, njihova vsebnost je v različnih elektronskih cigaretah različna. V primerjavi s tobačnim dimom so ravni teh snovi v aerosolu elektronskih cigaret nižje. Aerosol elektronskih cigaret, tako kot tobačni dim, poleg omenjenih snovi vsebuje tudi različne delce, ki prav tako škodujejo zdravju. Raziskave kažejo, da aerosol elektronskih cigaret vsebuje podobno število in velikost delcev kot tobačni dim.

Na svetu obstaja skoraj 470 različnih blagovnih znamk elektronskih cigaret, ki so zasnovane in izdelane na različne načine, kar vpliva na njihove značilnosti, varnost in potencialno strupenost. Zato ni možno podajati splošnih ugotovitev glede vsebnosti, kakovosti in drugih značilnosti, ki bi veljale za vse elektronske cigarete.

Elektronske cigarete vsebujejo zdravju škodljive snovi. Varnost dolgoročne uporabe elektronskih cigaret ni znana.

Uporabo elektronskih cigaret še posebej odsvetujemo mladostnikom, nosečnicam, bolnikom s kroničnimi obolenji, predvsem dihal, in nekadilcem.

Pogosto se elektronske cigarete smatrajo ali oglašujejo kot izdelki za pomoč pri opuščanju kajenja, vendar pa na osnovi obstoječih podatkov ne moremo zaključiti, da so elektronske cigarete učinkovita pomoč pri opuščanju kajenja. Priporočamo, da kadilci, ki želijo opustiti kajenje, pri tem uporabljajo preizkušeno in dokazano varne ter učinkovite izdelke, ki so na voljo v lekarnah ali jih predpiše zdravnik na recept.

Na osnovi obstoječih podatkov trenutno tudi ne moremo zaključiti, da aerosol elektronskih cigaret ni škodljiv zdravju izpostavljenih oseb v zaprtem prostoru.

Vir: http://www.ivz.si/

Objavljeno v Zdravje
torek, 15 julij 2014 09:34

Anketa o zavrženi hrani

V Sloveniji po oceni EU letno zavržemo okoli 71 kilogramov hrane na osebo, od česar je velika večina kuhinjskih odpadkov. Le desetino teh odpadkov predelamo, večina pa konča neobdelanih na odlagališčih. Zato so Ekologi brez meja oblikovali projekt Volk sit, koza cela - Za Slovenijo brez zavržene hrane, s katerim želijo prispevati k razumevanju navad in vedenjskih vzorcev v slovenskih gospodinjstvih pri ravnanju z zavrženo hrano. V ta namen so pripravili anketo o zavrženi hrani. S spoznanji, ki jih bodo dobili s pomočjo te ankete, bodo lahko bolje oblikovali različna orodja in pripomočke za spreminjanje teh navad v smeri zmanjševanja in preprečevanja nastajanja odpadkov.

Ekologi brez meja verjamejo v svet brez zavržene hrane, a za nadaljnje spremembe potrebujejo tvojo podporo! Pridruži se jim in sodeluj v anketi o zavrženi hrani! Zadnji dan za izpolnjevanje ankete je ponedeljek, 28. julij 2014.

 
Vir: CNVOS
Objavljeno v Novice
JSN Shine is designed by JoomlaShine.com | powered by JSN Sun Framework