Prispevki filtrirani po datumu: četrtek, 10 julij 2014

Vir: http://www.zps.si/

Čeprav med dopustom neradi razmišljamo o denarju, pa je ta neizogibno povezan z njim. Potem ko smo pred dopustom sestavljali počitniški proračun, se moramo tudi odločiti, kako bomo med dopustom kupovali in plačevali. Če bomo odgovor na to vprašanje poiskali, še preden se bomo nanj sploh odpravili, bomo med dopustom gotovo veliko manj razmišljali o denarju. Zbrali smo nekaj nasvetov, ki vam bodo v pomoč, da bo vaš dopust kar najbolj prijeten in varen.

Slovenci pogosto počitnikujemo tudi zunaj EU, ali pa vsaj zunaj evrskega območja, zato se je dobro še doma pozanimati, katera valuta je v uporabi tam, kamor smo namenjeni, in o možnostih uporabe različnih plačilnih sredstev. Idealnega plačilnega sredstva v tujini ni. Vsako ima svoje prednosti in slabosti, ki se tudi razlikujejo med različnimi počitniškimi cilji. Za dopust je dobro poiskati pravo "mešanico" plačilnih sredstev, ki vas bo zavarovala pred visokimi stroški plačevanja in tudi pred neljubim položajem, ko si nečesa ne bi mogli privoščiti, ker ne bi imeli na voljo pravega plačilnega sredstva. Poleg gotovine in plačilne kartice, ki sta pravzaprav obvezni, vam bo pogosto prišla prav tudi kartica z odloženim plačilom. Zgodi se lahko, da vam kartico ukradejo (posledica je seveda njena blokada), zato je koristno, če ima več družinskih članov s sabo svojo bančno kartico, ali pa, da imate pri sebi obe kartici: plačilno in tisto z odloženim plačilom (npr. Maestro in Mastercard).

Gotovina 
Brez gotovine skoraj ne bo šlo, saj lahko le redkokje vse nakupe opravite s kartico. Na tržnicah, še posebej v odročnejših območjih, je lahko uporaba kartic zelo omejena, zato je seveda gotovina nepogrešljiva. Kjer so na voljo bankomati in plačilni terminali za kartice, pa temeljito razmislite, koliko gotovine boste potrebovali in kako najlažje in najugodneje priti do nje.

Še pred odhodom preverite menjalni tečaj. Preračunajte nekaj številk v novo valuto, da boste imeli občutek, koliko približno vas bo stalo prenočišče, kosilo ali kava. Če v državo potujete prvič, si na spletu poglejte, kako so videti kovanci in predvsem bankovci. S tem se lahko zavarujete pred triki uličnih preprodajalcev, ki bi vam želeli podtakniti napačno valuto ali neveljavne bankovce.

Ker najbrž že veste, da vam lahko za dvig gotovine na bankomatu v državi, kjer nimajo evra, kar mastno zaračunajo, je na mestu razmislek, ali si ne bi nekaj tuje valute priskrbeli že doma, vsaj za prve stroške (npr. za prevoz z letališča), ali pa je bolje, da vzamete s sabo nekaj evrske gotovine in jo zamenjate v lokalno valuto, ko boste prispeli na cilj.

Svetujemo, da ne začnete šele na letališču razmišljati o tem, kako priskrbeti gotovino, saj je tečaj prav tam praviloma najmanj ugoden. Najbolje bo, da se pozanimate, kje v kraju vašega dopustovanja je menjalni tečaj najboljši (hotel, menjalnica,…). Če boste želeli kupiti večjo količino tuje valute, prej pokličite banko in vprašajte, ali jo imajo na zalogi oziroma, ali jo lahko naročite in po kakšnem tečaju. Če potujete v bolj oddaljene kraje, kjer je tečaj menjave evra neugoden, je mogoče dobra rešitev, da vzamete s seboj nekaj ameriških dolarjev. Enako velja tudi za pot nazaj. Bolj eksotičnih valut, ki jih niste porabili na potovanju, pri nas mogoče ne bodo hoteli menjati, zato jih je bolje spet zamenjati v evre ali dolarje, še preden se vrnete domov.

V ZPS smo v prvem tednu junija preverili, kje je najugodnejši nakup hrvaških kun. Za menjavo so se kot najugodnejše izkazale hrvaške banke, tako da lahko tam z menjavo evrov prihranite vsaj nekaj stroškov, ki bi jih imeli z dvigom kun na bankomatu. Razlike v menjalnem tečaju pri naših bankah sicer so, vendar so manjše kot včasih. Če boste denar zamenjali pri najugodnejši Abanki in ne v najmanj ugodni BKS, boste pri menjavi 100 evrov prihranili okoli 3 evre. Tudi obmejne menjalnice pogosto ponujajo podobno menjalno razmerje kot banke, tako da lahko tam na primer zamenjate kune, ki jih boste potrebovali za plačilo cestnine. Pričakujete lahko, da boste za 100 evrov dobili okoli 750 hrvaških kun.

Plačilna kartica 
S kartico Maestro ali pa z debetno kartico Visa boste lahko tudi v tujini prišli do gotovine, seveda za določeno ceno. V evroobmočju bo ta strošek enak kot doma, v tabeli pa si lahko ogledate, koliko vam bo vaša banka zaračunala za dvig gotovine zunaj evrskega območja. Če vaša banka nima svojih poslovalnic v državi, v katero potujete, in tudi ne ponuja popusta za dvig pri njih, boste za dvig 100 evrov odšteli od 1,67 evra pri Delavski hranilnici do 2,85 evra pri Banki Celje. Nemajhni stroški dviga na bankomatih seveda pomenijo, da je pametneje dvigniti enkrat večji znesek kot pa večkrat manjšega.

Dragi dvigi na bankomatih seveda pomenijo, da je pametno in koristno kupovati s kartico, če je le mogoče. Pri tem ne pozabite v svoji banki vnaprej preveriti, ali jo je treba mogoče za obiske v nekaterih državah vnaprej odblokirati, saj boste sicer morali za dvig gotovine na bankomatih morda uporabljati veliko dražjo kartico z odloženim plačilom. Da bi se izognili zoprnim težavam, vsekakor pravočasno povprašajte, kakšen je za vse vaše kartice razpoložljivi dnevni limit za dvige na bankomatih in plačila na POS-terminalih.

Nadomestila za dvig gotovine na bankomatih z debetno plačilno kartico v državah, kjer evro ni plačilno sredstvo (podatke smo zbrali v prvem tednu junija)

Banka
Abanka 1 % zneska, najmanj 2,10 €, največ 22 €
Banka Celje 2,85 €
Banka Koper 2,65 €
Banka Sparkasse 1 % zneska, najmanj 2,25 €, največ 15 €
BKS Bank 1 % zneska, najmanj 1,70 €, največ 21 €
Delavska hranilnica 1 % zneska, najmanj 1,67 €, največ 20 €
Deželna banka Slovenije 1,80 €
Gorenjska banka 1 % zneska, najmanj 2,73 €
Hranilnica Lon 1,50 % zneska, najmanj 2,25 €, največ 6,71 €
Hypo Alpe-Adria-Bank 1 % zneska, najmanj 2 € največ 22,25 €
NLB 1 % zneska, najmanj 2,14 €, največ 22,46 €
NKBM 2,75 €
PBS 2,80 €
Probanka 1,30 % zneska, najmanj 2,70 €
Raiffeisen banka 2,50 €
Sberbank 2,50 €
SKB 1,10 % zneska, najmanj 2,20 €, največ 22,50 €
UniCredit 1 % zneska, najmanj 2 €, največ 21 €

Kartice z odloženim plačilom
Tudi kartice, pri katerih banka obračuna porabo enkrat mesečno, so dobrodošel sestavni del potovalne blagajne. Pred potjo vsekakor povprašajte o limitu, ki vam ga je na takšni kartici odobrila banka, ne pozabite pa, da s temi karticami ni pametno dvigovati gotovine na bankomatu. Za dvig lokalne valute v protivrednosti 100 evrov bodo najmanj plačali komitenti Deželne banke (5,90 evrov), največ, astronomskih 12,80 evra, pa komitenti NLB.

Kartice Mastercard, Visa, American Express ali Diners vam bodo prišle zelo prav pri nakupih, kjer ne bodo sprejeli vaše debetne kartice. Koristne so lahko tudi, ko ste skoraj dosegli svoj finančni limit, saj bo banka vaš bančni račun mogoče bremenila šele čez nekaj tednov, kar je odvisno od datuma poravnave.

Kaj pa menjalni tečaj pri kartičnem nakupu? 
Praviloma velja, da se menjava iz lokalne valute v evre pri plačilu s kartico ali dvigu gotovine na bankomatu v državi, kjer valuta ni evro, opravi prek dolarja. Upravljavec naprave pošlje zahtevek banki, ki je izdala vašo kartico, ta pa opravi preračun in ga zabeleži na izpisku, ki ga boste dobili, ko bo plačilo že opravljeno. Menjalni tečaj lahko preverite na spletnih mestih izdajateljev kartic.

Svetujemo, da izberete lokalno valuto, ko vam bo trgovec ali bankomat ponudil, da blago plačate v lokalni valuti ali v evrih, saj se boste tako raje zanesli na menjalni tečaj svojega izdajatelja kartice. Poznamo namreč kar nekaj primerov, ko je potrošnik, ki se je odločil za plačilo v njemu "domačih" evrih, svoj nakup ali dvig gotovine opravil po znatno manj ugodnem tečaju upravitelja POS-terminala ali bankomata.

Zmanjšate možnost za krajo 
Nikoli ne nosite vseh svojih plačilnih sredstev na enem mestu, pa tudi ne tam, kjer bi vam jih (pre)lahko ukradli. Ne shranjujte denarja in kartic v zunanjih žepih nahrbtnikov in torb ter v lahko dostopnih manjših torbicah, ki so očitno namenjene hranjenju denarja in dokumentov. Ko ste na poti, spravite pomembne listine pod obleko ali pod pas – tam bodo najbolj varni. Ko pridete v hotel, kamp ali drugi nastanitveni objekt, povprašajte, ali lahko najamete sef. Običajno je ta storitev brezplačna, a tudi nekaj evrov v ta namen bo dobra naložba. V najhujšem primeru, če vam denar in kartice ukradejo, vam lahko nujno potrebno gotovino pošljejo svojci prek Western Uniona.

Kaj pa zavarovanje? 
Banke vedno pogosteje ponujajo imetnikom plačilnih kartic tudi turistična zavarovanja, o katerih pišemo tudi v tej številki revije. Poznamo pa tudi zavarovanja, ki naj bi vas zaščitila pred zlorabami kartic in pred protipravnim odvzemom gotovine. Upoštevajte, da je vsaka zloraba kartice praviloma krita le do 150 evrov, saj je ta znesek največ, za kar lahko jamčite sami, če niste ravnali malomarno. Tudi izplačilo škode za krajo gotovine je le okrog 200 evrov za vse škodne dogodke v enem letu, ki jih niste sami zakrivili. V drobnem tisku pa smo opazili tudi nenavaden pogoj, da je pred krajo zavarovana le gotovina, ki ste jo dvignili na bankomatu ali v banki pred manj kot eno uro. Čeprav letne premije takšnih zavarovanj niso zelo visoke, kljub temu razmislite, ali ne bi bil vaš denar bolje naložen kje drugje.

Avtorja: Boštjan Krisper, Alina Meško

Objavljeno v Nasveti

V Koper konec julija prihaja Greenpeace-ov mavrični bojevnik, jadrnica RainbowWarrior III, ki je med najbolj prepoznavnimi plovili na svetu. V petek, 25. julija dopoldne Greenpeace na ladji organizira predstavitev za novinarje in vabljene goste, popoldne in v soboto, 26. julija, pa bodo organizirani brezplačni vodeni ogledi za obiskovalce.

RainbowWarriorje v veliki meri energetsko samozadostno plovilo, kar pomeni, da veliko energije, ki jo porablja,samo ustvari. V Slovenijo prihaja predvsem v znak podpore lokalni Greenpeaceovikampanji »Sonce je zastonj«, ki promovira širitev uporabe obnovljivih virov energije.

Poleg tega, da gre za »zeleno« jadrnico, so zanimive tudi zgodbe, povezane z vsemi RainbowWarrior-ji. Prvega je leta 1985 potopila francoska tajna služba, drugega je Greenpeace podaril Bangladešu, kjer so ga priredili v bolnico. Tretji mavrični bojevnik pa je prvo plovilo, izdelano prav za potrebe Greenpeace-a in njegovih misij, na katerih poskuša po svetu preprečevati škodljive posege v naravno okolje.

V dveh dneh, ko bo ladja zasidrana v Kopru, bodo organizirani vodeni ogledi za obiskovalce, kar je pri preteklih obiskih Greenpeace-ovih plovil naletelo na velik in pozitiven odziv.

Za več informacij o dogodku smo vam z veseljem na voljo prek elektronske pošte Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. in telefona 040 165 195040 165 195.

Vir: http://www.cnvos.info/

Objavljeno v Novice
JSN Shine is designed by JoomlaShine.com | powered by JSN Sun Framework