Prispevki filtrirani po datumu: ponedeljek, 26 maj 2014
ponedeljek, 26 maj 2014 12:11

Trz'n fest

Doslej je bil osrednji trzinski dogodek znan pod imenom Trzinska pomlad. Čemu sprememba imena? »Kot vsaka živa stvar, imajo tudi prireditve svoj rok trajanja,« je spremembo argumentirala programska ekipa festivala. Tako so organizatorji čutili, da je čas za spremembo.

Časovni okvir festivala in lokacija festivala sta se močno spremenila. Hkrati se organizatorji trudijo osvežiti tudi program in ga narediti specifično trzinskega. V program letošnjega TrznFesta so tako zajete vse starostne skupine in po besedah Osmirja Ružnića, enega od mnogoštevilčne programske ekipe, bo letošnji festival najkvalitetnejši od vseh dosedanjih, kljub temu, da so za program namenjena celo nižja sredstva kot prejšnja leta.

Želijo, da vas program zadane, želijo da vas program premakne, želijo da trznete in pridete na festival uživat in se družit! Program prireditve si lahko pogledate tukaj.

Objavljeno v Dogodki

Kaj je alergija po piku žuželke?

Alergija po piku žuželke je imunsko dogajanje, ki je posledica reakcije med strupom žuželke in proti strupu usmerjenimi specifičnimi protitelesi. Pri prvem piku določene žuželke alergija ni možna. Dovzetni posamezniki se takrat senzibilizirajo, tvorijo se specifična protitelesa, ki se vežejo na posebne celice imunskega sistema (mastocite). Ob naslednjem piku se strup veže na protitelesa, kar ima za posledico sproščanje mediatorjev iz mastocitov. Mediatorji delujejo na gladko mišičje v žilah, bronhijih, prebavilih ter povzročajo simptome alergijske (preobčutljivostne) reakcije. 

Katere žuželke povzročajo alergijo?

V našem okolju povzročajo alergijo strupi kožekrilcev, med katere uvrščamo čebele, čmrlje, ose in sršene. Alergije za strupe ostalih žuželk (npr. obadov) so izjemno redke. Čebele in čmrlji imajo podoben strup, med sabo podobna sta tudi strupa ose in sršena. Samo čebela pusti želo na mestu pika. Piki os in sršenov so pogostejši poleti in jeseni, piki čebel so možni skozi vse leto, celo v toplejših zimskih dneh. 

Kakšni so alergijski pojavi po piku žuželke?

Alergijski pojavi so lahko lokalni ali sistemski. Pri lokalni preobčutljivostni reakciji nastane na mestu pika večja srbeča oteklina, ki lahko vztraja tudi več dni. Koža na prizadetem predelu je običajno pordela. Sistemske preobčutljivostne reakcije razdelimo v lahke in težke. Za lahko sistemsko preobčutljivostno reakcijo je značilna prizadetost kože in podkožja. Pojavi se srbenje, rdečina, koprivnica in oteklina na od pika oddaljenem mestu (npr. na ustnici, veki, ušesu). Pri težki sistemski preobčutljivostni reakciji so prizadeta dihala in obtočila. Bolnik čuti oteženo dihanje, v prsih mu lahko piska, ima pospešen srčni utrip, postane omotičen, lahko izgubi zavest ali celo doživi anafilaktični šok. Težke sistemske preobčutljivostne reakcije so življenjsko nevarne. Alergijski pojavi se praviloma razvijejo zelo hitro po piku, v nekaj minutah do 1 ure. 

Ali je vsaka neprijetnost po piku alergija?

Vsaka neprijetnost po piku žuželke ni alergija. Strup žuželk vsebuje biogene amine in beljakovine, zato je pik vedno boleč. Na mestu pika lahko nastane manjša vnetna reakcija, koža pordeči in oteče. Pri piku večjega števila žuželk se lahko v telo vnese takšna količina strupa, da pride do zastrupitve. O alergiji govorimo samo, ko pri senzibilizirani osebi pride do simptomov, ki so posledica vezave strupa na specifična protitelesa.

Kaj je sistemska in nevarna reakcija po piku?

Sistemska in nevarna je alergijska reakcija takrat, ko se po piku simptomi pojavijo po celem telesu. Nevarna je težka sistemska preobčutljivostna reakcija, pri kateri so prizadeta dihala in obtočila. 

Katere stopnje sistemske reakcije poznamo?

Sistemske preobčutljivostne reakcije v grobem razdelimo na lahke in težke. Natančnejša je razdelitev sistemskih reakcij v štiri stopnje. Za prvo stopnjo je značilna prizadetost kože (srbenje, rdečina, koprivnica), za drugo stopnjo prizadetost globljih slojev kože in sluznic (angioedem oziroma oteklina). Posebno nevarno je, če oteklina prizadene sluznico grla. Prvi dve stopnji uvrščamo med lažje sistemske reakcije. Za tretjo stopnjo je značilna prizadetost dihal (dušenje), za četrto pa prizadetost obtočil (omotičnost, anafilaktični šok). Tretjo in četrto stopnjo uvrščamo med težke in nevarne preobčutljivostne reakcije. Vsaki stopnji so lahko pridruženi alergijski očesni ali nosni simptomi: pordele oči, solzenje, zamašen nos, izcedek iz nosu, srbenje oči in nosu. Pri nekaterih bolnikih je poudarjena simptomatika v prebavilih; pojavijo se bruhanje, krči in driska. 

Kako sami ravnamo po piku?

Bolniki, ki še niso doživeli preobčutljivostne reakcije, lahko na mesto pika dajo hladne obkladke ali zaužijejo tableto antihistaminika. Po piku čebele je potrebno odstraniti želo, ker s tem zmanjšamo količino vnesenega strupa.
Bolniki, ki so kdaj že doživeli preobčutljivostno reakcijo, morajo ob ponovnem piku zaužiti vse tablete iz seta za samopomoč (2 tableti antihistaminika in 2 tableti steroida). 

Kdaj moramo nemudoma k zdravniku?

Ko se po piku žuželke (ne glede na to, ali je bolnik zaužil tablete seta za samopomoč ali ne) razvijajo simptomi druge do četrte stopnje sistemske preobčutljivostne reakcije, je nujna čim hitrejša zdravniška pomoč.

Kdaj k alergologu?

Pregled pri alergologu svetujemo bolnikom, ki so po piku kožekrilca doživeli simptome preobčutljivostne reakcije. 

Kako ugotovimo nevarnost težje reakcije v prihodnosti?

Pri bolnikih, ki so že doživeli sistemsko preobčutljivostno reakcijo, težje reakcije ob naslednjem piku ni moč napovedati. Torej so pravzaprav ogroženi vsi bolniki, pri katerih dokažemo preobčutljivost oziroma alergijo za strup žuželke. Alergijo dokazujemo s kožnimi vbodnimi testi s strupom žuželk in določanjem specifičnih protiteles proti strupu žuželk v krvi, v nadaljevanju diagnostičnega postopka opravljamo tudi intradermalne teste s strupom žuželk in laboratorijski test aktivacije bazofilcev.

Kako nam zdravnik svetuje za naprej?

Vsi bolniki, ki so doživeli preobčutljivostno reakcijo po piku kožekrilca, se morajo izogibati situacijam, v katerih je možnost pika velika. Svetujemo tudi opremljenost s setom za samopomoč. Ta vsebuje 2 tableti antihistaminika in 2 tableti steroida, pri bolnikih, ki so po piku že doživeli izgubo zavesti, pa tudi adrenalin v avtoinjektorju. Ob ponovnem piku mora bolnik zaužiti vse štiri tablete naenkrat. Če postane omotičen, si mora injicirati adrenalin. Če se kljub uporabi seta za samopomoč prično razvijati simptomi preobčutljivostne reakcije, je nujno poiskati zdravniško pomoč.

Kdaj zdravnik odloči, da je potrebna specifična imunoterapija?

Specifično imunoterapijo svetujemo bolnikom, ki so po piku doživeli težjo sistemsko preobčutljivostno reakcijo, ob kateri bolnik oteženo diha, čuti prehiter utrip srca, postane omotičen ali celo izgubi zavest. Včasih se za specifično imunoterapijo odločimo tudi pri tistih bolnikih, ki so doživeli lažjo sistemsko preobčutljivostno reakcijo in so zelo ogroženi za ponovitev pika. Bolnike, ki so preobčutljivi za strup čebele ali čmrlja, zdravimo s čebeljim strupom; preobčutljive za strup ose in sršena pa s strupom ose.

Kaj dejansko je specifična imunoterapija?

Specifična imunoterapija je postopek, pri katerem spremenimo imunski odziv, tako da se ob ponovitvi pika ne razvije sistemska preobčutljivostna reakcija oziroma je ta lažje stopnje. Gre za postopek, pri katerem v telo v obliki podkožnih injekcij vnašamo industrijsko pripravljen strup ose ali čebele. Odmerki so sprva majhni in jih postopno večamo; sprva so razmiki med prejemanjem doz krajši, postopno pa jih daljšamo. Uvodna faza zahteva dvodnevno hospitalizacijo, nadaljevanje je ambulantno. Ob vsakem vnosu alergena v telo obstaja možnost lokalnega ali sistemskega zapleta. Pri bolnikih, ki so med imunoterapijo doživeli zaplet, postopek imunoterapije individualno prilagodimo. Postopek specifične imunoterapije po trenutno veljavni doktrini traja 5 let. Najboljši dokaz, da je bila imunoterapija uspešna, je podatek, da je bolnik ponoven pik prenesel brez zapletov. 

S katerimi ukrepi lahko zmanjšamo tveganje za pik žuželke?

Bolniki, ki so preobčutljivi za strup žuželke, se morajo izogibati situacijam, v katerih je velika možnost ponovnega pika. Take situacije so: nabiranje cvetočega cvetja, pobiranje odpadlega sadja, hoja po travi brez ustrezne obutve, športne aktivnosti na prostem brez ustreznih oblačil, uživanje hrane in sladkih pijač na prostem, vožnja s kolesom ali motorjem brez uporabe rokavic in čelade. Pri delu na vrtu je potrebno obleči srajco z dolgimi rokavi, dolge hlače, kapo in rokavice. Odsvetujemo uporabo parfumov in dišečih krem za sončenje ter oblačila pisanih barv. Ob približevanju žuželke se morajo bolniki izogibati nenadnih kretenj, ob napadu večjega števila žuželk naj si skušajo pokriti glavo z rokami ali kosom oblačila. Preobčutljivi za strup žuželke morajo vedno nositi s seboj set za samopomoč. 

Vir: http://www.klinika-golnik.si/

Objavljeno v Zdravje