Prispevki filtrirani po datumu: ponedeljek, 27 oktober 2014
torek, 28 oktober 2014 00:00

Nasveti ZPS pri nakupu zimskih pnevmatik

Pnevmatike so tisto, kar avtomobil (ob)drži na cesti. In če je cesta mokra, spolzka, prekrita s snegom ali celo ledom, si z letnimi pnevmatikami ne bomo prav dosti pomagali.

Ogrožali bomo lastno varnost, varnost naših sopotnikov in drugih udeležencev v prometu. Za takšne razmere so primerne pnevmatike z zimskim profilom, ki so izdelane iz drugačne mešanice gume, prilagojene mrazu, a vse niso enako kakovostne.

Nasveti ZPS:

  1. Pred izbiro pnevmatike preverite rezultate primerjalnih testov kakovosti, ki jih potrošniške organizacije izvajajo skupaj z avtomobilskimi klubi, saj v njih upoštevajo več kot 10 različnih lastnosti.
  2. Pozimi se največ vozimo po mokrih cestah, zato je poleg skupne ocene izjemno pomembno, da se pnevmatika dobro izkaže na mokrem cestišču. 
  3. Kdor med vsakodnevnimi (ali pogostimi) potmi vozi po klancih, naj bo dodatno pozoren na lastnosti na snegu, še zlasti oprijem – podrobnejši podatki o testu so v primerjalniku na www.zps.si. 
  4. Obraba ali poraba goriva sta pri zimskih pnevmatikah za večino manj pomembni lastnosti, saj vendarle prevozimo manj kilometrov kot poleti, vendar pa sta lahko odločilni, ko izbiro skrčite na nekaj modelov. Vsekakor pa velja ugotovitev: pnevmatike z dobro oceno so uravnotežene in izstopajo, zato njihov nakup ne more biti napačna odločitev – še zlasti, če jih boste dobili za ugodno ceno.
  5. Pred menjavo se pozanimajte o ceni pri več vulkanizerjih, če imate ustrezen prostor doma, pa lahko privarčujete tudi pri strošku shranjevanja pnevmatik. V enem letu (dve menjavi ) lahko pri izbiri ugodnejšega ponudnika privarčujete nekaj deset evrov.

Vir: http://www.zps.si

Objavljeno v Nasveti
torek, 28 oktober 2014 00:00

Vsi sveti

Vsi sveti je krščanski praznik, ki se v spomin na zveličane člane Cerkve v nebesih obhaja 1. novembra.

 

Spomin godov mučencev

Že od začetka krščanstva so verniki praznovali godove posameznih apostolov in mučencev. Sveti Janez Zlatousti v 4. stoletju omenja, da zahodna Cerkev posveča spominu svetih mučencev poseben dan.

Panteon spremenjen v cerkev
 
Praznik Vseh svetnikov pa je uveden za časa papeža Bonifacija IV. Povezan je s poganskim svetiščem Panteonom.

V času, ko so vladali v Rimu še konzuli in senatorji, je Agripa s svojimi legijami pokoril Sase in nekaj drugih zahodnih rodov. Komaj se je zmagoslavno vrnil z vojsko v Rim, je že prišla novica, da so se Perzijci uprli zoper rimsko gospostvo. Senat je tudi zadušitev tega upora poveril Agripu; posrečilo se mu tudi to in prisilil jih je k plačevanju letnega davka. V Rimu je na čast vseh poganskih bogov dal zgraditi sijajentempelj, ki so ga po tem imenovali Panteon. Čudoviti hram stoji še danes in je ena od najzanimivejših in najlepših mestnih stavb. Krščanskega bizantiskega cesarja Fokasa (Phokas 602-610) je zaprosil papež Bonifacij IV., naj mu dovoli, da kakor so pogani v Panteonu častili vse bogove, tako naj bi smeli na podoben način odslej častiti kristjani vse svetnike na čelu z Blaženo devico Marijo.

Cesar je ustregel prošnji, nakar je papež Bonifacij IV. 10. maja 610 slovesno posvetil Panteon. Med preklete stene je prvič vstopila krščanska procesija in prvič je starodavno zidovje napolnilo sveto petje in kajenje. Hudiči, ki so doslej našli tu notri zavetišče, so pobegnili skozi kupolo in niso več nadlegovali ljudi. Papež je dal prepeljati semkaj osemindvajset vozov kosti mučencev in zmolivši veroizpoved jih je shranil tukaj. Obenem je ukazal, naj na prvega novembra papeži mašujejo v Panteonu; krščanski verniki pa naj tukaj prejmejo Gospodovo sveto telo in kri. Tako je postal poganski Panteon krščansko svetišče, posvečena cerkev svetniških relikvij vseh Božjih svetnikov. 

Posvetitev stavbe Panteona v cerkev ga je rešila pred zapuščenostjo, porušenjem in najhujšim oropanjem, ki je doletelo v srednjem veku večino antičnih rimskih stavb. To opisuje tudi Pavel Diakon, ki omenja, kako je bizantinski cesar Konstans II., ki je obiskal Rim v juliju 663, poropal vse antične okrase po mestu, ki so bili iz žlahtne kovine, med drugimi tudi tiste iz bivšega Panteona, ter jih poslal v Carigrad.

Praznik prestavljen in razširjen

Gregor III. je v Rimu pri svetem Petru posvetil posebno kapelo v cerkvi v čast Odrešeniku, njegovi Materi, apostolom, mučencem in vsem svetnikom. Velike množice romarjev so vsako leto za 13. maj prihitele v Rim. Toda pokazalo se je, da v tem času primanjkuje v Rimu živeža in številne tujce. Zato je Gregor IV.  leta 835 ta praznik izrečno preložil na dan 1. novembra ter hkrati naročil Ludviku Pobožnemu, naj v frankovski državi uvede ta praznik.

Pozneje se je razširilo praznovanje godu Vseh svetnikov na vesoljno Cerkev.

Pomen praznika

 

Češčenje Jagnjeta (Gentski oltar, brata Van Dyck), 2. polovica 15. stoletja.
  • Število svetnikov je tako naraslo, da ni bilo več mogoče spominjati se vsakega posebej v bogoslužju.
  • Na praznik vseh svetnikov naj bi popravili, kar med letom v češčenju svetnikov opustimo.
  • Cerkev na dan Vseh svetnikov praznuje spomin vseh tistih poveličanih duš, od katerih ni morda ostalo niti imena; vendar one ne prenehajo prositi za nas pred Božjim obličjem.
  • Državni praznik Dan mrtvih se v Sloveniji časovno skoraj pokriva s praznikom Vseh svetih ; vendar vsebina krščanskega praznovanja ni istovetna, kar se vidi tudi iz opisa državnega praznika. Krščanski pisatelj opisuje ta praznik takole:
  • Praznik vseh svetnikov je veliki dan vere, upanja in ljubezni. To ni dan mrtvih, kot je bilo napisano na naših koledarjih do nedavna. To je dan živih, kajti Bog je zvest in trdno drži njegova obljuba: »Kdor v me veruje, bo živel, tudi če umrje!« Praznik vseh svetnikov je naš skupni praznik, praznik velike krščanske družine. Danes se, kot poje Cerkev v hvalospevu, »radujemo poveličanja vseh svetih članov Cerkve in ob njihovem zgledu in priprošnji v veri potujemo obljubljeni sreči naproti.« 
  • Po besedah svetega Bernarda nam končno Cerkev predstavlja veliko svetnikov, ki so živeli v različnih stanovih in okoliščinah zato, da bi nas spodbudila k njihovemu češčenju, posnemanju njihovih kreposti in k prizadevanju, da bi tudi mi prišli nekoč k njim v nebeško blaženost.

Vir: http://sl.wikipedia.org

Objavljeno v Novice
torek, 28 oktober 2014 00:00

Odpadne sveče sodijo v posebne zabojnike

Slovenci smo med največjimi porabniki nagrobnih sveč v Evropi. Okoli 1. novembra njihova poraba neverjetno poskoči, s tem pa tudi količina odpadnih sveč.

Te sicer ne sodijo med nevarne odpadke, vendar pa lahko njihovo odstranjevanje škodljivo vpliva na okolje. Sveče se glede vpliva na okolje razlikujejo med seboj, potrošniki pa lahko izbirajo med raznoliko ponudbo sveč za enkratno in večkratno uporabo.

Za marsikoga je prižiganje sveč na grobovih nekaj posebnega, dejanje, ki se mu nikakor ne želi odpovedati, pomembno pa je, da dogorelo svečo pravilno odvržemo. Ob pokopališčih morajo biti postavljeni posebni zabojniki z napisom "Samo za odpadne nagrobne sveče", ki zagotavljajo, da bo v nadaljevanju poskrbljeno za pravilno ravnanje z odpadnimi svečami.

Odpadna nagrobna sveča je sestavljena iz treh glavnih delov: ohišja iz plastike, ostanka parafina in kovinskega pokrova. Vsi ti deli se v procesu reciklaže ločijo in ločeno predelajo. Mnoge sveče, ki jih kupujejo slovenski potrošniki, imajo ohišje iz strupenega polivinilklorida (PVC). Sveče, ki so za okolje manj obremenjujoče, so tiste, ki so označene s trikotnikom in s številko pet na sredini, ali pa z napisom PP (polipropilen). Te sveče so primernejše za recikliranje, žal pa je prodaja sveč z ohišjem iz polipropilena bistveno manjša, zato v zvezi z njihovim recikliranjem pri nas obstaja problem nezadostnih količin.

Bolj "ekološka" je izbira sveče, pri kateri menjamo le vložek iz parafina, isto ohišje pa je lahko uporabno vrsto let. Ohišje je lahko izdelano iz različnih materialov: plastike, stekla, keramike. Kupimo lahko tudi solarne sveče, ki za delovanje izkoriščajo dnevno svetlobo, keramične sveče, ki vsebujejo tekoči vosek, ki ga po potrebi dolijemo, ipd. Če se odločimo za take sveče, ne bomo povzročali odpadkov niti zaradi ohišja niti zaradi vložkov. Seveda pa lahko kupimo tudi povsem "naravne" sveče iz čebeljega voska, ki pa žal za uporabo na grobovih niso najprimernejše, saj ugasnejo ob prvem dežju ali močnejšem vetru.

Možnosti je torej veliko, tudi takih, ki so prijazne do okolja. Naj vas pogled na goro dogorelih sveč v dneh po prvem novembru prepriča, da vaša izbira nagrobnih sveč prihodnje leto ne bo povezana le z mislijo na tiste, ki jih ni več med vami, temveč tudi z mislijo na tiste, ki prihajajo za vami. Tudi pri nagrobnih svečah lahko potrošniki prispevamo svoj del k varovanju okolja, in sicer z manjšo porabo in z izbiro takih nagrobnih sveč, ki ne obremenjujejo okolja, s čimer bomo prispevali, da bo manj tudi odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati.

Odpadne nagrobne sveče niso primerne za odlaganje na odlagališčih komunalnih odpadkov, saj se zaradi razkrajanja plastike iz polivinil klorida (PVC) v okolje sprošča tudi strupeni klor, ki nastaja tudi pri sežigu PVC. Nagrobne sveče sodijo v posebne zabojnike z napisom Samo za odpadne nagrobne sveče.

V Uredbi o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami, ki je v veljavi od 1. 1. 2010, je poudarjeno, da odpadne nagrobne sveče resda niso nevarni odpadki, vendar pa lahko njihovo odstranjevanje povzroči škodljive vplive na okolje. Kupujmo zmerne količine sveč.

odpadne sveče

Slovenci letno "pridelamo" za več kot 4.000 ton odpadnih sveč.

Vir: http://www.zps.si

Objavljeno v Novice
torek, 28 oktober 2014 00:00

Zvonjenje zvonov

Zvonjenje zvonov bi težko opredelili kot hrup, saj gre za zvočno oziroma glasbeno sporočilo cerkve vernikom in ne za neželeni ropot delovanja neke naprave.

Vendarle tudi melodija zvonjenja v določenih okoliščinah lahko za posameznike postane moteča, na enak način kot hrup. Zvonjenje zvonov s stališča varovanja zdravja in počutja ljudi lahko povzroča predvsem vznemirjenost in motnje spanja, ne pričakujemo pa, da bi zvonjenje lahko predstavljalo nevarnost za pojav bolezni srca in ožilja. Poškodbe sluha pa so možne le pri neposredno izpostavljenih osebah, npr. pritrkovalcih. V tem primeru priporočamo v času pritrkavanja uporabo zaščitne opreme.

Vznemirjenost

Vznemirjenost zaradi hrupa ni samo posledica nivoja hrupa, temveč tudi posledica socialnih, ekonomskih in psiholoških faktorjev ter drugih okoliščin. Zato anketne raziskave pogosto ne pokažejo jasne povezanosti vznemirjenosti z nivojem okoljskega hrupa. V tem primeru je zato izjemnega pomena vzpostaviti učinkovit sistem spremljanja pritožb prebivalcev in ugotavljati vzroke vznemirjenosti pri posameznih primerih. Tudi zvonjenje zvonov lahko predstavlja vzrok za vznemirjenost. Motnje zaradi zvonjenja so lahko povzročene v času počitka, učenja, pogovora ali v drugačnih okoliščinah, ki za posameznika predstavlja motnjo in vzrok vznemirjenosti, ki ga lahko spremljajo različna stanja kot so jeza, razburjenost, nezadovoljstvo nemoč in podobno. Zvok zvonjenja je sicer relativno kratek, a vseeno dovolj dolg, da povzroči motnjo, predvsem pri bolj občutljivih osebah in če za posameznika nima sporočilne funkcije.

Motnje spanja

Nemoteno spanje je predpogoj za dobro fiziološko in mentalno delovanje organizma. Bolj kot absolutni nivo hrupa je za odziv organizma pomembna razlika med hrupnim dogodkom in hrupom okolice (ozadje hrupa). Poleg neposrednih učinkov nemirnega spanja, sprememb v krvnem tlaku in hitrosti bitja srca so pomembni tudi sekundarni učinki, kot so utrujenost, depresivno počutje in zmanjšana učinkovitost pri delu. Zvonjenje zvonov lahko predstavlja nevarnost za motnje spanja pri osebah, ki živijo v neposredni bližini vira zvonjenja. Večje motnje se pojavijo predvsem pri bolj občutljivih posameznikih. Skladno s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije naj bi posamezni hrupni dogodki na zunanji fasadi spalnice ponoči ne presegali 60 dBA.

Zvonjenje zvonov je bilo s stališča povzročanja hrupa leta 2003, v času veljavnosti Uredbe o urejanju hrupa v naravnem in življenjskem okolju, natančno proučeno v Mestni občini Ljubljana v sklopu raziskovalne naloge »Problematika impulznega hrupa v Sloveniji - Impulzni hrup v Mestni občini Ljubljana«. O glasnosti zvonjenja poročilo navaja: »Meritve zvoka pri zvonjenju zvonov ljubljanskih cerkva so pokazale, da na razdalji 50 m kar 20 cerkva presega mejne vrednosti ekvivalentne ravni, ki znaša 69 dBA za III. območje varstva pred hrupom, in da le 3 cerkve presegajo mejne vrednosti konične ravni, ki znaša 85 dBA. Po nemških smernicah so te tri cerkve tudi edine, ki presegajo dovoljeno raven hrupa 85 dBA na razdalji 50 m. Na večjih razdaljah je stanje bistveno boljše.« Pri tem bi želeli opozoriti na potrebno previdnost pri primerjanju različnih mejnih vrednosti. Pogosto se omenja vrednost 55 dBA, ki predstavlja povprečno varno vrednost hrupa pri kronični izpostavljenosti in je ne moremo primerjati z vrednostmi posameznih zvočnih dogodkov.

Po uvedbi nove Uredbe o urejanju hrupa v okolju leta 2004 zvonovi in druge nepremične samostojne zvočne naprave niso več obravnavane kot vir hrupa. Neodvisno ureja problematiko večjih glasbenih dogodkov Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup in tako bi bilo smiselno ločeno urediti tudi problematiko zvonjenja zvonov in drugih nepremičnih samostojni zvočnih naprav, na primer zvočnikov na zunanjih fasadah gostinskih lokalov.

Ker motnje, ki jih zvonjenje zvonov predstavlja za zdravje in počutje ljudi, niso odvisne samo od intenzitete zvoka, temveč od številnih okoliščin ter stanja in počutja posameznika samo upoštevanje nivoja intenzitete zvoka in postavitev mejnih vrednosti zelo verjetno ne bo imela želenih učinkov. Predlagamo, da se resno upošteva vsaka pritožba zaradi zvonjenja zvonov in se primerno ukrepa v posameznem primeru. Najprimerneje je problem urediti in poiskati kompromisno rešitev med povzročiteljem zvoka in prizadetim. Ker to vedno ni možno, bi bilo smiselno pripraviti nacionalne smernice, učinkovit sistem za zbiranje pritožb in postopno tudi primerno urediti zakonodajo, če bi se izkazalo, da je to potrebno.

V gosto naseljenem mestnem okolju enak zvok doseže lahko popolnoma drugačen učinek kot na podeželju, zato je potrebno o spremembah in prilagoditvah razmisliti tako, da upoštevamo vse možne okoliščine. Potrebno je tudi razmisliti o nujnosti zvonjenja, na primer odbijanje ure v nočnem času oziroma o intenziteti teh zvokov. Vedno je smiselno upoštevati previdnostno načelo in nivo zvoka zmanjšati do najmanjšega sprejemljivega nivoja, s katerim je želeni cilj sporočanja še vedno dosežen.

Vir: http://www.ivz.si

Objavljeno v Zdravje
JSN Shine is designed by JoomlaShine.com | powered by JSN Sun Framework