Prispevki filtrirani po datumu: ponedeljek, 05 oktober 2015
ponedeljek, 05 oktober 2015 09:23

Kostanjeve nedelje na Jančah

Prireditev bo spremljala prodaja na stojnicah Sadne ceste, kjer bodo na prodaj domače sadje in ostali jesenski pridelki ter izdelki, mogoče pa bo poskusiti tudi domačo hrano in pecivo. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi žganjekuho in prešanje mošta na tradicionalen način.

Spored prireditve po dnevih:

11. 10. 2015

  • Ob  11. 00 uri  začetek  prireditve  pred  planinskim  domom  na  Jančah  z  ansamblom  Tik  tak 
  • Ob 11. 00  uri   začetek  prodaje  na  stojnicah  Sadne  ceste 
  • Ob  11  00  uri   prikaz  žganjekuhe   in  prešanje   mošta  ter  peke  kostanja
  • Ob 13. 00 uri iskanje skritega zaklada
  • Ob 14. 00  uri   nastop   PŠ   Janče  in   turističnega  podmladka
  • Ob  14. 30  uri  ugotavljanje  teže krompirja
  • Ob  15. 00  uri  jesenski  kviz
  • Ob  18. 00  uri  zaključek  prireditve
  •  

18. 10. 2015

 

  • Ob  11. 00 uri  začetek  prireditve  pred  planinskim  domom  na  Jančah  z  ansamblom  Toplar 
  • Ob  12. 00  uri  prikaz  žganjekuhe   in  prešanje   mošta  ter  peke  kostanja
  • Ob  13. 00  uri   iskanje  Skritega  zaklada
  • Ob  13. 30  uri  ugotavljanje  teže  jabolka
  • Ob  15. 00 uri  nagrajujemo  najtežje  in  najlepše  jabolko,  ki  je   zraslo  na  območju  sadne   ceste
  • Ob  18. 00  uri  zaključek  prireditve

 

Objavljeno v Novice
ponedeljek, 05 oktober 2015 09:14

Delavnica o pravilni uporabi defibrilatorja

Vabimo vas na delavnico o temeljnih postopkih oživljanja s prikazom pravilne uporabe defibrilatorja, ki bo v torek, 6. oktobra 2015, ob 18. uri v ČS Šmarna gora, v Domu krajanov Srednje Gameljne.

Defibrilator je naprava, s katero lahko rešimo človeku življenje ob srčnem zastoju!
Udeležencem delavnice bodo predstavili postopke oživljanja, dejavnike tveganja srčno žilnih obolenj ter jih naučili, kako pravilno uporabljati defibrilator. Hkrati bodo potekale tudi brezplačne meritve krvnega tlaka, sladkorja ter holesterola v krvi.

Dodajmo še, da je na različnih lokacijah po Ljubljani nameščenih več kot 40 defibrilatorjev, eden izmed njih je tudi v Domu krajanov Srednje Gameljne.

Vir: http://www.ljubljana.si/

Objavljeno v Novice
V sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine je v soboto, 3. oktobra 2015, s pričetkom ob 10. uri v avli Slovenskega etnografskega muzeja potekal 1. Slovenski rokodelski festival, kjer so potekale predstavitvene delavnice in prodaja izdelkov slovenskih rokodelcev.

Sodelovalo je več kot 40 rokodelcev. Dogodek je s svojim obiskom ob 12. uri počastil predsednik RS Borut Pahor, častni pokrovitelj praznovanj ob 25-letnici Dnevov evropske kulturne dediščine v Sloveniji. V svojem nagovoru zbranemu občinstvu je izpostavil pomen rokodelstva na Slovenskem in izrazil načelno podporo pravni ureditvi statusa rokodelcev.

Dogodek sta organizirala Slovenski etnografski muzej, kot Koordinator varstva žive kulturne dediščine in Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije, ki povezuje 9 rokodelskih centrov: Društvo rokodelcev Moravške doline, Rokodelski center Ribnica, Zavod Marianum Veržej - Center DUO, Center domače in umetnostne obrti, rokodelska zadruga z.b.o. (CDUO Slovenska Bistrica), Rokodelski center DUO Škofja Loka (Razvojna agencija Sora d. o. o.), Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec, Gimnazija Jurija Vege Idrija - Čipkarska šola Idrija, Podjetniški center Slovenj Gradec d.o.o. in Rokodelska mreža Srca Slovenije (Razvojni center Srca Slovenije d. o. o.). S 1. Slovenskim rokodelskim festivalom člani Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije uresničujejo svojo vizijo na področju razvoja in promocije rokodelstva.

Foto Anja Jerin 1

Foto Anja Jerin 2

Foto Jure Rus 3

Foto Jure Rus 4

 

Objavljeno v Novice
Prometna varnost v vseh elementih (voznik, pešec, otrok, starejši…. ), je v modernem svetu ena od pomembnih dejavnosti, ki vplivajo na kvaliteto našega življenja.
 
S tem v zvezi, imamo v Komisiji za tehnično kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije, začrtan program popularizacije tistih aktivnosti, ki pomembno vplivajo na prometno varnost naših članic in članov, pa tudi vseh drugih starejših. V ta namen sodelujemo z Agencijo RS za varnost v prometu, Sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, pa tudi z Avto moto društvi po Sloveniji.
 
Na našo komisijo smo prejeli prijazno povabilo Avto moto društva Slovenija avto, ki v sredo, 7. 10. 2015 z otvoritvijo ob 11.00 uri na urejenih zunanjih površinah Bežigrajskega dvora, ob objektih na naslovu Dunajska cesta 56 in 58, Ljubljana, prireja PROMETNI DAN.
 
V prilogi vam pošiljamo natančen program in vas vabimo da se svojimi člani udeležite bogatega in vsestransko koristnega programa:
 
 
Predlagamo da predhodno najavite skupinski obisk na tel.: 01 / 236 24 65, E-pošta:Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
 
Veseli bomo vašega obiska na naši stojnici!
 
Z željo po aktivni in dobri udeležbi, vas lepo pozdravljamo!
 
 
Za Komisijo za tehnično kulturo                                                         Predsednik ZDUS
Andrej Jus                                                                                            Anton Donko
 
Objavljeno v Novice
ponedeljek, 05 oktober 2015 08:28

Teden otroka 2015 - Nekaj ti moram povedati

Tudi letos bomo Teden otroka® (od 5. do 11. oktobra) povezali s temo Otroških parlamentov® Pasti mladostništva, ki so jo mladi parlamentarci izbrali na 25. zasedanju nacionalnega Otroškega parlamenta®, 13. aprila 2015, v Državnem zboru RS. Mladostništvo (ali adolescenca) je razvojno obdobje med otroštvom in odraslostjo.

V tem obdobju je še posebej pomembno kakovostno komuniciranje med mladostnikom in družino (starši, skrbniki, sorojenci, stari starši, sorodniki), sovrstniki, učitelji in mentorji ter širšim družbenim okoljem. Komuniciranje omogoča prenašanje sporočil z izgovorjeno, napisano besedo, govorico telesa, likovno ali glasbeno govorico ter na druge načine. 

Dobro komuniciranje med ljudmi je pomembno v vseh življenjskih obdobjih, učimo pa se ga že zelo zgodaj. Spodbudno okolje že v predšolskem obdobju prispeva k otrokovemu razvoju sporočanja, sporazumevanja, razpravljanja, posvetovanja in izmenjave vsakovrstnih informacij. 

Z vsebinsko usmeritvijo letošnjega Tedna otroka® Nekaj ti moram povedati skušamo poudariti, kako pomembno in nujno je kakovostno sporazumevanje otroka ali mladostnika z drugo osebo. Komuniciranje je vedno dvosmeren odnos, v katerem udeleženci sporočila pošiljajo, sprejemajo, zaznavajo in interpretirajo. Vse prevečkrat pa z otroki poteka le enosmerna komunikacija z razlago, zapovedjo, ukazom, opozorilom, prošnjo ali prepovedjo, ne da bi ob tem imel otrok možnost vprašati ali argumentirati svoje stališče.

Omogočimo otrokom in mladostnikom, da bodo brez bojazni sporočali svoje potrebe, želje, interese, pričakovanja, upanja, strahove, tesnobe, stiske in tudi zadovoljstvo, ugodje, veselje in hrepenenja. Njihova sporočila so včasih povsem preprosta in razumljiva ter izražena neposredno, spet drugič zapletena, težko razumljiva. Starši ter vzgojitelji in učitelji znajo razbrati pomen otrokovega sporočila, vendar si mnogokrat ne vzamejo dovolj časa in ne prisluhnejo otroku, ga ne slišijo in se ne poglobijo v sporočilno vrednost izraženega. Prisluhniti, poslušati, slišati, razumeti in dojeti pravo vrednost otrokovega ali mladostnikovega sporočila so temeljni pogoji dobre komunikacije. 

Otroci in mladostniki imajo različne individualne zmožnosti, sposobnosti in veščine komunikacije. Nekateri se bolje in lažje izražajo v pisni, drugi v govorni obliki. Nekateri veliko povedo s telesom, z gibom, s plesom. Nekateri najbolje izrazijo svoj odnos do sveta, svoje stiske in potrebe z likovno govorico. Vsi pa si želijo bližine zaupne osebe, ki jih je sposobna razumeti, poslušati, slišati in mnogokrat tudi okrepiti njihov glas, najsi bo doma, v vrtcu, v šoli, na sodišču, v športnem klubu ali drugje. Večina otrok in mladostnikov ima v svoji bližini zaupne osebe, nekateri pa ostajajo sami s svojo skrivnostjo in ne najdejo pravega izhoda. Še posebej hudo je, če nimajo komu zaupati, da so žrtve nasilja v družini ali med vrstniki, da so zlorabili njihovo ime na svetovnem spletu, da jih je nekdo spolno zlorabil, da sta oče in mati brezposelna in jih v družini pesti revščina, da se je v družino prikradla huda bolezen, da je v družini alkohol vsakodnevni gost. Otrokovih stisk je lahko veliko in vsaka je zanj neznansko velika in mnogokrat ga boli tako zelo, da se zapre v svoj svet. Če želimo vselej delovati v otrokovo največjo korist (po Konvenciji o otrokovih pravicah), ga moramo poslušati, slišati in razumeti ter storiti vse, da mu omogočimo zadovoljno in ustvarjalno otroštvo.

Otroci in mladostniki uporabljajo tudi povsem nove, neverbalne oblike sporočanja, zlasti prek interneta, družabnih omrežij in mobilnih telefonov. Pri tem so izpostavljeni mnogim pastem in je lahko ogrožena njihova zasebnost in osebnostna identiteta. 

Odrasli moramo storiti več, da otrokom in mladostnikom posredujemo dovolj sporočil o odgovorni rabi novih tehnologij. In ta znanja potrebujejo že predšolski otroci, kajti le s pretirano kontrolo ali omejevanjem spletnih stikov ne bomo uspeli in kaj kmalu lahko izgubimo zaupni stik z otrokom. 

Potrošniška družba vse pogosteje nagovarja ciljno skupino otrok in mladostnikov (mobilna telefonija, kozmetika, moda), s čimer prispeva k hiperseksualizaciji mladih deklic, identifikaciji mladih ljudi po načelu »sem, kar imam«. Na to opozarja tudi Svet Evrope - skupina za pravice otrok. Otroci in mladi odraščajo v potrošniške individualiste, brez čuta za solidarnost in druge vrednote (prostovoljstvo, skupnostna skrb, ustvarjanje skupnega dobrega).

teden otroka 2015 01

Pasti mladostništva je veliko, vendar v sodobnem odraščanju še posebej opažamo pomanjkanje avtonomnosti, solidarnosti in podpore vrstniških skupin. Odrasli, predvsem preveč zaščitniški starši, so se tako vmešali v odraščanje in mladostniški svet, da jim je, tudi s pomočjo elektronske industrije, uspelo razbiti vrstniško združevanje, predvsem avtonomnost in solidarnost vrstniških skupin. S tem smo odrasli mladim onemogočili socializacijo in mediacijo vrstniških skupin, ki je pomembna oblika socializacije med emocionalno družinsko in storilnostno šolsko socializacijo. Tako je ohromljeno pridobivanje edinstvenih izkušenj oblikovanja lastnih strategij preživetja, ki jih mladi lahko pridobijo s samostojnim sodelovanjem v vrstniškem svetu. Predvsem smo, sklicujoč se na družinsko in starševsko odgovornost, mladostnikom odvzeli odgovornost za lastno življenje in podaljšali njihovo socialno odvisnost in nepripravljenost za vstop v odraslost. Skozi vrstniško podporo dobijo potrditev tudi tisti, ki nimajo podpore doma ali tisti, ki ne dosegajo pomembnih uspehov v šoli. Ti so v sodobnem svetu odraščanja najbolj oropani pozitivnih izkušenj, nabira se jeza, napetost, agresija, ki lahko izbruhne v nepravem času in včasih tudi na nepravi način. S temeljnimi vprašanji, ki so privedli do nasilja, pa se vsi premalo poglobljeno ukvarjamo. 

Programi društev, vrtcev in šol so vedno izjemno bogati in namenjeni predvsem otrokom. So polni prireditev, ustvarjalnih delavnic, lutkovnih predstav, sproščenih druženj otrok in odraslih, z veliko zabave, z možnostmi ustvarjalnega izražanja s petjem, plesom, slikanjem, s športnimi igrami, glasbenimi koncerti. Pomembna in edinstvena razsežnost teh programov je tudi v tem, da so namenjeni vsem otrokom, da so brezplačni in dostopni, ne glede na materialni položaj staršev ali njihovih skrbnikov. 

Teden otroka® nam ponuja priložnost, da namenimo obravnavani tematiki še posebno širšo strokovno in javno pozornost.

Liana Kalčina,  

Predsednica Nacionalnega odbora za otrokove pravice pri ZPMS 

Darja Groznik, 

predsednica ZPMS

Vir: http://www.zpms.si/

Tudi letos bomo Teden otroka® (od 5. do 11. oktobra) povezali s temo Otroških parlamentov® Pasti mladostništva, ki so jo mladi parlamentarci izbrali na 25. zasedanju nacionalnega Otroškega parlamenta®, 13. aprila 2015, v Državnem zboru RS. Mladostništvo (ali adolescenca) je razvojno obdobje med otroštvom in odraslostjo. V tem obdobju je še posebej pomembno kakovostno komuniciranje med mladostnikom in družino (starši, skrbniki, sorojenci, stari starši, sorodniki), sovrstniki, učitelji in mentorji ter širšim družbenim okoljem. Komuniciranje omogoča prenašanje sporočil z izgovorjeno, napisano besedo, govorico telesa, likovno ali glasbeno govorico ter na druge načine. 

Dobro komuniciranje med ljudmi je pomembno v vseh življenjskih obdobjih, učimo pa se ga že zelo zgodaj. Spodbudno okolje že v predšolskem obdobju prispeva k otrokovemu razvoju sporočanja, sporazumevanja, razpravljanja, posvetovanja in izmenjave vsakovrstnih informacij. 

Z vsebinsko usmeritvijo letošnjega Tedna otroka® Nekaj ti moram povedati skušamo poudariti, kako pomembno in nujno je kakovostno sporazumevanje otroka ali mladostnika z drugo osebo. Komuniciranje je vedno dvosmeren odnos, v katerem udeleženci sporočila pošiljajo, sprejemajo, zaznavajo in interpretirajo. Vse prevečkrat pa z otroki poteka le enosmerna komunikacija z razlago, zapovedjo, ukazom, opozorilom, prošnjo ali prepovedjo, ne da bi ob tem imel otrok možnost vprašati ali argumentirati svoje stališče.
Omogočimo otrokom in mladostnikom, da bodo brez bojazni sporočali svoje potrebe, želje, interese, pričakovanja, upanja, strahove, tesnobe, stiske in tudi zadovoljstvo, ugodje, veselje in hrepenenja. Njihova sporočila so včasih povsem preprosta in razumljiva ter izražena neposredno, spet drugič zapletena, težko razumljiva. Starši ter vzgojitelji in učitelji znajo razbrati pomen otrokovega sporočila, vendar si mnogokrat ne vzamejo dovolj časa in ne prisluhnejo otroku, ga ne slišijo in se ne poglobijo v sporočilno vrednost izraženega. Prisluhniti, poslušati, slišati, razumeti in dojeti pravo vrednost otrokovega ali mladostnikovega sporočila so temeljni pogoji dobre komunikacije. 

Otroci in mladostniki imajo različne individualne zmožnosti, sposobnosti in veščine komunikacije. Nekateri se bolje in lažje izražajo v pisni, drugi v govorni obliki. Nekateri veliko povedo s telesom, z gibom, s plesom. Nekateri najbolje izrazijo svoj odnos do sveta, svoje stiske in potrebe z likovno govorico. Vsi pa si želijo bližine zaupne osebe, ki jih je sposobna razumeti, poslušati, slišati in mnogokrat tudi okrepiti njihov glas, najsi bo doma, v vrtcu, v šoli, na sodišču, v športnem klubu ali drugje. Večina otrok in mladostnikov ima v svoji bližini zaupne osebe, nekateri pa ostajajo sami s svojo skrivnostjo in ne najdejo pravega izhoda. Še posebej hudo je, če nimajo komu zaupati, da so žrtve nasilja v družini ali med vrstniki, da so zlorabili njihovo ime na svetovnem spletu, da jih je nekdo spolno zlorabil, da sta oče in mati brezposelna in jih v družini pesti revščina, da se je v družino prikradla huda bolezen, da je v družini alkohol vsakodnevni gost. Otrokovih stisk je lahko veliko in vsaka je zanj neznansko velika in mnogokrat ga boli tako zelo, da se zapre v svoj svet. Če želimo vselej delovati v otrokovo največjo korist (po Konvenciji o otrokovih pravicah), ga moramo poslušati, slišati in razumeti ter storiti vse, da mu omogočimo zadovoljno in ustvarjalno otroštvo.
Otroci in mladostniki uporabljajo tudi povsem nove, neverbalne oblike sporočanja, zlasti prek interneta, družabnih omrežij in mobilnih telefonov. Pri tem so izpostavljeni mnogim pastem in je lahko ogrožena njihova zasebnost in osebnostna identiteta. 

Odrasli moramo storiti več, da otrokom in mladostnikom posredujemo dovolj sporočil o odgovorni rabi novih tehnologij. In ta znanja potrebujejo že predšolski otroci, kajti le s pretirano kontrolo ali omejevanjem spletnih stikov ne bomo uspeli in kaj kmalu lahko izgubimo zaupni stik z otrokom. 

Potrošniška družba vse pogosteje nagovarja ciljno skupino otrok in mladostnikov (mobilna telefonija, kozmetika, moda), s čimer prispeva k hiperseksualizaciji mladih deklic, identifikaciji mladih ljudi po načelu »sem, kar imam«. Na to opozarja tudi Svet Evrope - skupina za pravice otrok. Otroci in mladi odraščajo v potrošniške individualiste, brez čuta za solidarnost in druge vrednote (prostovoljstvo, skupnostna skrb, ustvarjanje skupnega dobrega).

Pasti mladostništva je veliko, vendar v sodobnem odraščanju še posebej opažamo pomanjkanje avtonomnosti, solidarnosti in podpore vrstniških skupin. Odrasli, predvsem preveč zaščitniški starši, so se tako vmešali v odraščanje in mladostniški svet, da jim je, tudi s pomočjo elektronske industrije, uspelo razbiti vrstniško združevanje, predvsem avtonomnost in solidarnost vrstniških skupin. S tem smo odrasli mladim onemogočili socializacijo in mediacijo vrstniških skupin, ki je pomembna oblika socializacije med emocionalno družinsko in storilnostno šolsko socializacijo. Tako je ohromljeno pridobivanje edinstvenih izkušenj oblikovanja lastnih strategij preživetja, ki jih mladi lahko pridobijo s samostojnim sodelovanjem v vrstniškem svetu. Predvsem smo, sklicujoč se na družinsko in starševsko odgovornost, mladostnikom odvzeli odgovornost za lastno življenje in podaljšali njihovo socialno odvisnost in nepripravljenost za vstop v odraslost. Skozi vrstniško podporo dobijo potrditev tudi tisti, ki nimajo podpore doma ali tisti, ki ne dosegajo pomembnih uspehov v šoli. Ti so v sodobnem svetu odraščanja najbolj oropani pozitivnih izkušenj, nabira se jeza, napetost, agresija, ki lahko izbruhne v nepravem času in včasih tudi na nepravi način. S temeljnimi vprašanji, ki so privedli do nasilja, pa se vsi premalo poglobljeno ukvarjamo. 

Programi društev, vrtcev in šol so vedno izjemno bogati in namenjeni predvsem otrokom. So polni prireditev, ustvarjalnih delavnic, lutkovnih predstav, sproščenih druženj otrok in odraslih, z veliko zabave, z možnostmi ustvarjalnega izražanja s petjem, plesom, slikanjem, s športnimi igrami, glasbenimi koncerti. Pomembna in edinstvena razsežnost teh programov je tudi v tem, da so namenjeni vsem otrokom, da so brezplačni in dostopni, ne glede na materialni položaj staršev ali njihovih skrbnikov. 
Teden otroka® nam ponuja priložnost, da namenimo obravnavani tematiki še posebno širšo strokovno in javno pozornost.


Liana Kalčina,  
Predsednica Nacionalnega odbora za otrokove pravice pri ZPMS 

Darja Groznik, 
predsednica ZPMS
Objavljeno v Novice