Prispevki filtrirani po datumu: četrtek, 29 oktober 2015
V času okoli 1. novembra ponudniki veliko cvetja, cvetličnih aranžmajev, sveč in drugega blaga za urejanje grobov (zemlja, pesek…) prodajajo na premičnih stojnicah v neposredni bližini pokopališč. Na premičnih stojnicah lahko prodajajo le trgovci, cvetličarji in vrtnarji, ki so ustrezno registrirani, pa tudi kmetje z urejenim statusom.

 

Izdaja računa je obvezna

Ponudniki blaga morajo imeti stojnice označene z navedbo firme in sedežem trgovca, blago mora biti vidno označeno ceno (ali na samem izdelku ali na polici pred izdelkom ali na ceniku). Za prodano blago so potrošniku v skladu s 35. členom Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot) dolžni izdati račun.

Račun mora biti izdan tudi za razne druge storitve, kot so prevoz peska oziroma zemlje od prodajalne do groba, posip peska okrog groba, čiščenje groba ipd., saj gre v primeru, da računa ne dobite, za delo na črno, ki je prepovedano.

Če gre kaj narobe: Tržni inšpektorat

Tržni inšpektorat RS potrošnike poziva, da v primeru, da jim prodajalec računa ne izda, ali da menijo, da gre za delo na črno, to prijavijo Tržnemu inšpektorju. Ker je neizdaja računa opredeljena tudi kot hujši davčni prekršek, lahko potrošniki podajo prijavo tudi na pristojni davčni inšpekcijski organ.

Vir: http://www.zps.si/

Objavljeno v Nasveti
petek, 30 oktober 2015 00:00

1. november - Dan spomina na mrtve

Dan spomina na mrtve oziroma dan mrtvih, je v Sloveniji državni praznik, ki se v spomin na umrle praznuje 1. novembra.

Praznik je sekularna različica krščanskega praznika Vsi sveti.

V davnini je bil ves čas okoli zimskega sončnega obrata čas mrtvih; njihove duše naj bi se v dolgih nočeh vračale na svet. Člani moških družb so jih našemljeni poosebljali. Krščanstvo je spremenilo pogansko animistično gledanje, tako da je rajne prikazovalo kot »duše v vicah«, ki se morajo očistiti grehov, preden smejo v nebesa. Za to naj bi jim bila potrebna molitev živih. Domači so najemali tudi druge, da so molili za njihove rajne, predvsem so to naročali revežem in otrokom; ti so svoj čas hodili od hiše do hiše in ljudje so jih obdarjali z obrednim pecivom (prešce, vahtiči, krželji, mižnjeki). To se je dogajalo predvsem 2. novembra (krščanski dan vernih duš), pa tudi že dan prej (praznik vseh svetnikov). Obredno pecivo je skoraj gotovo ostanek iz predkrščanstva. Neznani poganski praznik mrtvih se je v krščanstvu razdelil še na dva krščanska godova: na god sv. Mihaela (29. september), ko na Koroškem delijo obredno pecivo, in na god sv. Martina (11. november), ko po jesenski pojedini pustijo na mizi ostanke za verne duše.

Vir: http://sl.wikipedia.org

Objavljeno v Novice
petek, 30 oktober 2015 00:00

Noč čarovnic - Halloween

Noč čarovnic (znana tudi po angleškem izrazu Halloween) je praznik, ki ga predvsem v Zahodnem svetu obeležujejo v noči iz 31. oktobra na 1. november.

V resnici predstavlja okrajšavo za »All Hallow's Eve oziroma Hallow Eve (Večer vseh svetih oziroma Večer pred vsemi svetimi). Slavi se predvsem v angleško govorečem svetu kot na primer na IrskemZDAKanadiAnglijiAvstraliji in Novi Zelandiji. Ustreza nekako katališkemu praznikuVseh svetih. V teh deželah se po običaju otroci preoblečejo v različne kostume (po navadi čarovnice in pošasti) in hodijo od vrat do vrat, kjer prosijo za sladkarije. Zelo priljubljen običaj za noč čarovnic je izrezovanje buče, v katero se nato vstavi sveča.

 

Zgodovina

Stari Kelti so 1. novembra slavili začetek novega leta, a proslava je bila namenjena bogu Sonca, včasih pa tudi gospodarju smrti (Samhainu). Verjeli so, da ob polni Luni, najpogosteje noč pred dnevom mrtvih (31. oktobra), mrtvi vstajajo iz svojih grobov in tako ponovno pridejo na Zemljo ter obiščejo svoje domove. Zaradi tega so se ljudje, prestrašeni, da bi srečali mrtve, skrivali za različnimi maskami in ustvarjali velik hrup. S prihodom Rimljanov, je dan mrtvih dobil stalen datum. V noči pred tem dnem, po starem rimskem verovanju sodeč, je črni bog lova Samain prevzel oblast nad svetom, ubil boga Sonca in odpeljal boginjo vegetacije v podzemlje, kjer je ta morala ostati do prihodnje pomladi in bdeti nad mirujočimi semeni, živalmi ki spijo in dušami umrlih. V tej noči so se simbolično ugasnila vsa ognjišča. Verovalo se je tudi, da mrtvi poslednjič pridejo na njihov svet, zato so jim na pragih svojih hiš nastavljali hrano. Nekateri so celo v ta namen izdolbli repepese ali krompir, ter vanje vstavili gorečo svečo, češ da bi tako pregnali grešne duše, a dobrim pokazali pot do njihovih hiš. Buča je za izrezovanje postala popularna šele v 16. stoletju v Ameriki, kasneje pa po celem svetu. Danes predstavlja izrezana buča, v angleško govorečem svetu jo imenujejo Jack-o'-lantern, glavni simbol praznika.

 

Legenda o Jack-o'-lanternu

Običaj izrezovanja buč izhaja iz irske legende o kovaču Jacku, znanem po svoji domišljavosti in skopušnosti. Ena od teh zgodb pravi, da je pretentalvraga tako, da mu je ponudil svojo dušo v zameno za pijačo. Vrag mu je ustregel tako, da se je spremenil v kovanec, s katerim bi kovač plačal pijačo. Prebrisani kovač pa je kovanec vtaknil v svoj žep, v katerem je imel križ, zaradi katerega se vrag ni mogel spremeniti nazaj. Ko je vrag Jacku obljubil, da 10 let ne bo izterjal njegove duše, ga je izvlekel iz žepa. Po desetih letih je vraga ponovno prevaral tako, da ga je zaprosil, naj mu da jabolko iz stebla, a v trenutku, ko se je vrag spremenil v steblo z jabolkom, je nanj narisal križ. Tako se vrag ponovno ni mogel spremeniti nazaj. Ko je Jack umrl, zaradi svojega grešnega življenja ni bil sprejet v Raj, a na vratih v Pekel ga je pričakal vrag in poslal nazaj v mrak. Pomagal mu je tako, da mu je dal žerjavico oglja. Jack je imel v žepu repo, katero je izdolbel, in vanjo vstavil žerjavico. Od takrat naprej Jack, ki nikoli več ni našel poti domov, tava naokoli z izdolbljeno repo v mraku. Tako je Jack O'Lantern (Jack Luč) postalsimbol duše, ki je prekleta in tava med svetovi.

Vir: http://sl.wikipedia.org

Objavljeno v Novice