Prispevki filtrirani po datumu: sreda, 28 oktober 2015

Vsi, ki bi radi pomagali na terenu, se

VPIŠITE V OBRAZEC.

Tako bodo lahko najbolj učinkovito usmerjali pomoč.

Za najbolj ažurne informacije spremljajte Facebook stran Slovenske filantropije.

Objavljeno v Novice
sreda, 28 oktober 2015 10:46

NIJZ - Varno uživanje gob

Gobarjenje je v Sloveniji eden od najbolj priljubljenih hobijev, gobe pa cenjena kulinarična specialiteta. Vendar je uživanje gob lahko tudi zelo nevarno, zato moramo biti zelo pazljivi, katere gobe nabiramo in uživamo. V primeru suma na zastrupitev z gobami se čim prej posvetujemo z zdravnikom in ne čakamo, da bodo težave mogoče spontano minile, saj s tem izgubljamo čas, ko je še možno z ustrezno terapijo preprečiti najhujše učinke pri morebitni zastrupitvi z zeleno mušnico.

Priporočljivo je zmerno uživanje gob, kot dodatek k različnim jedem je v navadi v večini kuhinj, vendar pa moramo skrbno pretehtati oziroma dobro poznati vrste gob, ki jih uživamo, kajti številne med njimi so strupene. Posebej ranljive skupine prebivalstva, kot so ljudje s predpisanimi dietami, starejši in otroci do četrtega leta starosti, naj bi gob sploh ne uživali. Pravi gobarji naj bi se učili v gobarskih društvih, na ekskurzijah in predvsem od starejših izkušenih gobarjev, ki podajajo svoje znanje in dragocene izkušnje.

V Sloveniji poznamo približno 3 000 vrst gob, med njimi je kakih 200 strupenih. Strupi (toksini) v gobah so kemične snovi, ki se izdelujejo in hranijo v telesu sadeža. Čeprav so prisotni v majhnih količinah,  imajo potencialno škodljivi učinek na različne organe človeka pri uživanju strupenih gob. Učinki so lahko različni in segajo od prebavnih motenj pri blagih zastrupitvah do smrti pri hujših. Vzrok za zastrupitev je velikokrat zamenjava strupene gobe z užitno zaradi podobnosti v barvi in splošni morfologiji, kar predstavlja 95 % vseh vzrokov za zastrupitev. Vsaka strupena goba vsebuje enega ali več strupov, ki so lahko razvrščeni v skupine glede na fiziološke in klinične učinke, tarčni organ in potreben čas (latentni čas) za pojav simptomov in znakov po zaužitju. Na resnost zastrupitve vplivajo tudi zaužita količina, letni čas, geografsko območje, na katerem je gliva zrasla, način priprave in individualni odziv na strupe.

Vrste zastrupitev z gobami glede na klinično sliko in simptome

Glede na klinično sliko oziroma značilne simptome ločimo več vrst zastrupitev z gobami. Te so poimenovane po strupih, ki jih vsebuje določena skupina gob: amatoksinska, giromitrinska, ibotenska, koprinska, muskarinska, psilocibinska in orelaninska. Dodani sta še dve vrsti - prvo povzroča obsežna skupina strupenih gob, ki vsebujejo doslej še pretežno neidentificirane strupe z lokalnim učinkom na sluznico prebavnega trakta in povzročajo le prebavne motnje, imenujemo jo gastrointestinalna; drugo vrsto predstavljajo simptomi, ki se lahko pojavijo po zaužitju sicer užitnih gob in niso vezani na toksine; pojavijo se lahko zaradi preobilnega gobjega obroka, neustrezne priprave gob, težke prebavljivosti gob, zaužitja pokvarjenih ali sekundarno kontaminiranih gob, predhodne bolezni prebavil, alergije na mikoproteine ali idosinkrazije na gobje sestavine. Ker se večina zastrupitev z gobami začne s slabostjo, bruhanjem in drisko, je zdravnik vedno znova v dvomu, ali gre za najpogostejšo zastrupitev s strupenimi gobami, ki povzročajo le prebavne motnje, to je gastrointestinalni sindrom, ali pa za najnevarnejšo zastrupitev z gobami, ki jo povzročajo amatoksini zelene mušnice. Z zastrupitvami z ostalimi skupinami gob se srečujemo sporadično.

Prva pomoč, ki jo nudimo ob sumu na zastrupitev z gobami

V primeru težav po zaužitju gob se moramo takoj posvetovati z osebnim ali dežurnim zdravnikom, ki bo na osnovi anamnestičnih podatkov ter znakov in simptomov ocenil, ali je potrebna ambulantna oziroma hospitalna obravnava. Če bo treba, se bo posvetoval tudi z zdravnikom v Centru za zastrupitve, ki bo podal tudi navodila glede izzivanja bruhanja, lavaže želodca in dajanja aktivnega oglja ter odvajala. Večina zastrupitev z gobami se začne s slabostjo, bruhanjem in drisko. Pravočasna prepoznava  zastrupitve z zeleno mušnico je za bolnika odločilna, saj tovrstna zastrupitev zahteva takojšno odločno specifično ukrepanje za razliko od zastrupitve s strupenimi gobami, ki povzročajo le prebavne motnje in težave običajno spontano izzvenijo ali pa so potrebni le simptomatični ukrepi.

Pri sumu na zastrupitev z gobami napredimo skrbno anamnezo: kdo, kaj, kdaj, kje, kako - je zaužil strupeno gobo. Pri identifikaciji zaužitih gob si pomagamo tudi s slikami iz gobarske literature. Ker je anamneza glede zaužitih precej nezanesljiva, je ključni diagnostični usmernik čas, ki je pretekel od zaužitja gob, do pojava prvih znakov. Prvi simptomi se pri zaužitju gob, ki povzročajo le gastrointestinalni sindrom, začnejo kmalu, znotraj dveh ur po zaužitju gob, pri zastrupitvi z zeleno mušnico pa šele po najmanj šestih urah. Shranimo tudi morebitne ostanke gob, prav tako tudi izbljuvano vsebino želodca zaradi morebitne identifikacije trosov in pomoči zdravniku, ko se odloča o zdravljenju.

Zastrupitve z gobami v Sloveniji

Zastrupitve z gobami so pogoste v poznem poletnem, predvsem pa v jesenskem času. Zaradi številnih priljubljenih načinov konzerviranja gob, moramo možnost zastrupitve z gobami diferencialno diagnostično upoštevati tudi izven gobarske sezone. Število zastrupitev z gobami je na splošno gledano v upadanju, kar pripisujemo ozaveščenosti ljudi glede nevarnosti uživanja gob. Število smrti zaradi zastrupitev z gobami se je v zadnjih letih zmanjšalo na nič do en primer  letno -  pred dobrimi dvajsetimi leti je v Sloveniji zaradi zastrupitve z zeleno mušnico umrlo letno tudi do deset ljudi. Zadnji dve leti je bila izredno bogata gobarska sezona, v družbi pa se pojavlja tudi splošen trend k bioprehrani, kar je verjetno botrovalo k ponovnemu porastu števila zastrupitev z gobami, k sreči pa ne tistih najhujših, ki se končajo s smrtjo.

Vir: http://www.nijz.si/

Objavljeno v Nasveti
Prepogosto uživanje mesa in zlasti mesnih izdelkov v večjih količinah je lahko za zdravje škodljivo.

Mednarodna agencija za raziskavo raka (IARC), ki deluje pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), je na podlagi pregleda številnih epidemioloških študij, ki so že nakazovale možnost povezanosti nekaterih oblik raka z uživanjem rdečega mesa in izdelkov iz rdečega mesa, oktobra 2015 v reviji The Lancet Oncology objavila znanstveno monografijo z naslovom »IARC Monographs Volume 114: Evaluation of consumption of red meat and processed meat«. V njej rdeče meso razvršča v kategorijo verjetno rakotvornih snovi za ljudi, mesne izdelke pa v najvišjo kategorijo rakotvornih snovi za človeka. V to najvišjo skupino IARC uvršča tudi tobak in azbest, vendar hkrati jasno sporoča, da te snovi niso enakovredno strupene za človeka -  pri rdečem mesu gre namreč za nekaj deset stopenj nižji nivo tveganja. Z rdečim mesom in mesnimi izdelki je najbolj povezan rak debelega črevesa, nakazana pa je tudi povezava z rakom želodca, žleze slinavke in dojke, vendar dokazi niso prepričljivi.  

Priporočljivo je uživanje pestre mešane prehrane

SZO že več kot desetletje opozarja, da je meso, če ga uživamo nad priporočili, dejavnik tveganja za razvoj debelosti, sladkorne bolezni tipa 2, srčno-žilnih bolezni, zobnih bolezni in osteoporoze, je pa tudi dejavnik tveganja za razvoj rakavih obolenj. Priporočila zdravega načina prehranjevanja, ki jih oblikujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), temeljijo na uživanju pestre mešane prehrane, sestavljene iz priporočenih kombinacij različnih vrst živil iz vseh skupin živil, kar ob ustreznem energijskem vnosu zagotovi zadosten vnos vseh hranil, potrebnih za normalno rast, razvoj in delovanje organizma. Priporočene kombinacije živil v obrokih dajejo prednost sadju in zelenjavi, polnovrednim žitom in žitnim izdelkom, mleku in mlečnim izdelkom z manj maščobami, ribam, pustim vrstam mesa ter stročnicam ter kakovostnim maščobam rastlinskega izvora.

Nacionalna priporočila zdravega prehranjevanja na jedilnik vklučujejo uživanje:

 

  • rdečega mesa največ dvakrat  do trikrat na teden,
  • belega mesa (perutninsko meso) do trikrat na teden,
  • rib pa vsaj enkrat do dvakrat na teden.

Pestra mešana prehrana vključuje tudi meso v zmernih količinah, saj je meso pomemben vir beljakovin visoke biološke vrednosti. Meso v prehrani človeka, še posebej v obdobju rasti in razvoja, zanesljivo zagotavlja zadosten vnos cinka, železa, vitamina B12 ter vseh esencialnih aminokislin in maščobnih kislin. Zaradi teh razlogov je njegovo zmerno vključevanje v pestro mešano prehrano v skladu s priporočili o količinah in pogostosti upravičeno.

Meso in predvsem mesni izdelki pa lahko vsebujejo tudi velik delež skupnih in nasičenih maščob. Veliko študij povezuje prekomerno uživanje mesa in mesnih izdelkov s povišanim celokupnim vnosom maščob in še zlasti neželenimi nasičenimi maščobnimi kislinami. Zaradi večje vsebnosti maščob imajo mesni izdelki v povprečju tudi višjo energijsko vrednost. Vsebujejo pa lahko veliko dodane soli in aditivov. Pri tveganju za zdravje so pomembne tudi količine, saj se verjetnost za razvoj raka povečuje z zaužito količino. Uživanje več kot 300 g rdečega mesa oziroma mesnih izdelkov na teden že lahko predstavlja tveganje, medtem ko količine nad 500 g na teden predstavljajo resno tveganje za zdravje. Po podatkih nekaterih presojanih študij IARC navaja, da vsakih 50 g dnevno zaužitega rdečega mesa poveča tveganje za razvoj raka za 18 odstotkov. Rakotvornost ni enkraten dogodek, na nastanek in razvoj raka vpliva količina in pogostost uživanja posameznih kritičnih sestavin hrane, poleg tega pa še vrsta drugih dejavnikov življenjskega sloga (druge nezdrave prehranjevalne navade, kajenje, alkohol, telesna nedejavnost, stres itd.). Z zadostnim in pestrim uživanjem sadja in predvsem zelenjave vseh vrst, vključno z zelišči, pa na drugi strani prispevamo k vnosu zaščitnih snovi, ki lahko delujejo preventivno.

mesni izdelki

Že dalj časa na NIJZ opozarjajo, da je treba mesne izdelke uživati v priporočenih količinah in ne prepogosto. Predelava mesa namreč povzroči, da so v mesnih izdelkih prisotne snovi, ki so lahko nevarne zdravju: pri dimljenih suhomesnatih izdelkih je npr. problematična prisotnost N-nitrozaminov in policikličnih aromatskih ogljikovodikov;pri termični obdelavi mesa na visokih temperaturah (npr. pečenje na žaru) nastajajo poleg policikličnih aromatskih ogljikovodikov tudi heterociklični aromatski amini; povečano tveganje za razvoj nekaterih srčno-žilnih bolezni predstavljajo običajno višje vsebnosti soli in postopki priprave, ki zvečajo količino nasičenih in trans maščobnih kislin v pripravljenih mesnih jedeh in izdelkih.

Zato na NIJZ priporočajo pripravo mesa s kuhanjem, dušenjem, pečenjem brez dodatka maščob (torej v lastnem soku).

Prehrana prebivalcev Slovenije

Po  podatkih NIJZ prebivalci Slovenije v povprečju zaužijemo preveč mesa, zlasti preveč mesnih izdelkov, medtem ko je uživanje rib prenizko. Za dosego priporočil zdrave prehrane bi moral povprečni prebivalec Slovenije v prehrani zmanjšati delež mesnih izdelkov, pojesti manj mesa, sorazmerno pa zvišati delež rib. To priporočilo lahko dosežemo že tako, da dan ali dva v tednu  načrtujemo kot brezmesna, enkrat do dvakrat tedensko pa vključimo tudi ribe. Če že uživamo mesne izdelke, naj pri tem velja previdnost pri izbiri - izbiramo tiste, kjer je vidna struktura mesa (npr. šunka, piščančje prsi ipd.) in ne tistih, kjer je struktura homogena. Pri tem naj bo potrošnik pozoren predvsem na delež vsebovanega mesa, soli, maščob in nekaterih aditivov (npr. ojačevalcev arome).

Zdravstveno stanje prebivalstva je v veliki meri povezano z zdravim življenjskim slogom. Ta ni odvisen le od posameznih komponent (v tem primeru le od uživanja mesa in mesnih izdelkov), ampak predstavlja celoto posameznih življenjskih navad, ki so lahko dejavniki tveganja ali varovalni dejavniki. Čeprav ima prehrana znatno vlogo pri razvoju sodobnih civilizacijskih bolezni, je treba upoštevati tudi druge dejavnike, ki različno pomembno vplivajo na zdravje. Ozaveščanje prebivalcev o škodljivih posledicah nezdravega življenjskega sloga prispeva k spodbujanju bolj zdravega načina življenja v vseh življenjskih obdobjih.

Vir: http://www.nijz.si/

Objavljeno v Zdravje
Ekipa Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je včeraj obiskala sprejemni center Brežice, Dobova in Rigonci. Ugotovili so, da zdravje prebivalcev Slovenije ni posebej ogroženo, je pa je velika preobremenjenost vseh kapacitet, ki so vzpostavljene v teh izjemnih okoliščinah.

Po mnenju strokovnjakov z NIJZ v takih razmerah obstaja možnost za širjenje bolezni po zraku in črevesnih bolezni, ki se prenašajo zaradi nezmožnosti izvajanja osnovne higiene, pa tudi drugih nalezljivih bolezni tako med migranti kot tudi osebjem, ki prihajajo v stik z njimi.

Ekipa NIJZ je ugotovila tudi, da je na tem območju težko vzpostaviti pogoje, v katerih bi lahko vsi, ki prostovoljno ali po službeni dolžnosti delajo na terenu in prihajajo v stik z migranti, dosledno in pravilno poskrbeli za svojo zaščito.

Ugotovitve NIJZ kažejo, da obstaja veliko tveganje za širjenje nalezljivih bolezni med migranti, kar bi lahko močno obremenilo zdravstveno službo. Pojav bolezni pri osebju, ki je v stiku z njimi, pa bi pomembno zmanjšalo kapacitete za nadaljnje delovanje.

NIJZ bo v sodelovanju s Policijo, Civilno zaščito in Rdečim križem ter drugimi nevladnimi organizacijami dodatno ozaveščal zaposlene in prostovoljce, kako naj ravnajo, da se čim bolje zaščitijo pred nalezljivimi boleznimi.

NIJZ bo še naprej spremljal situacijo in na podlagi ocene tveganja pripravljal priporočila in navodila za ravnanje, tako za zdravstveno službo, kot tudi druge deležnike, ki so vpleteni v obravnavo migrantov.

Več o tem, o katerih boleznih so poročale druge države, ki se prav tako soočajo z migrantsko krizo, je dostopno na naslednji povezavi.

Vir: http://www.nijz.si/

Objavljeno v Novice
Uživalci slovenskih pokojnin, rezidenti Črne gore, za katere je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju zavod) že pridobil podatek o JMBG (enotna matična številka občana), v skladu s 96. členom ZMEPIZ-1 (Uradni list RS, št. 111/2014) in Dogovorom med Zavodom in Fondom penzijskog i invalidskog osiguranja Črne Gore (v nadaljevanju Fond PIO) z dne 10. 10. 2014, obrazca Potrdilo o živetju ne bodo prejeli. Zavod za te upravičence že izvaja elektronsko izmenjavo podatkov s Fondom PIO za nemoteno izplačevanje slovenske pokojnine.

Obrazec »Potrdilo o živetju« bodo prejeli le tisti uživalci slovenskih pokojnin, rezidenti Črne Gore, za katere zavod še ne razpolaga s podatkom o JMBG. Obrazec morajo uživalci v celoti izpolniti in overiti pri pristojnem organu ter ga vrniti zavodu do konca meseca novembra 2015. V nasprotnem primeru jim bo zavod začasno, do prejema ustrezno izpolnjenega in overjenega potrdila o živetju, zadržal izplačevanje pokojnine upoštevajoč 3. in 4. odstavek 120. člena ZPIZ-2 (Uradni list RS, št. 96/12).

Vir: http://www.zpiz.si/

Objavljeno v Novice
Uživalci slovenskih pokojnin, rezidenti Republike Hrvaške, za katere je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju zavod) že pridobil podatek o OIB (hrvaška davčna številka), v skladu s 96. členom ZMEPIZ-1 (Uradni list RS, št. 111/2014) in Dogovorom med Zavodom in Hrvaškim zavodom za mirovinsko osiguranje (v nadaljevanju HZMO) z dne 13. 11. 2013, obrazca Potrdilo o živetju ne bodo prejeli. Zavod za te upravičence že izvaja elektronsko izmenjavo podatkov s HZMO za nemoteno izplačevanje slovenske pokojnine.

 

Obrazec »Potrdilo o živetju« bodo prejeli le tisti uživalci slovenskih pokojnin, rezidenti Republike Hrvaške, za katere zavod še ne razpolaga s podatkom o OIB. Obrazec morajo uživalci v celoti izpolniti in overiti pri pristojnem organu ter ga vrniti zavodu do konca meseca novembra 2015. V nasprotnem primeru jim bo zavod začasno, do prejema ustrezno izpolnjenega in overjenega potrdila o živetju, zadržal izplačevanje pokojnine upoštevajoč 3. in 4. odstavek 120. člena ZPIZ-2 (Uradni list RS, št. 96/12).

Vir: http://www.zpiz.si/

Objavljeno v Novice
V mesecu oktobru 2015 je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju zavod) uživalcem slovenskih pokojnin, rezidentom Republike Srbije, Republike Kosovo, Republike Makedonije ter Bosne in Hercegovine, posredoval obrazce »Potrdilo o živetju«.

Uživalci morajo izpolnjena in overjena potrdila v originalu vrniti zavodu do konca meseca novembra 2015, v nasprotnem primeru jim bo zavod začasno, do prejema ustrezno izpolnjenega in overjenega potrdila o živetju, zadržal izplačevanje pokojnine upoštevajoč 3. in 4. odstavek 120. člena ZPIZ-2 (Uradni list RS, št. 96/12).

Vir: http://www.zpiz.si/

Objavljeno v Novice