Prispevki filtrirani po datumu: sreda, 21 oktober 2015
sreda, 21 oktober 2015 14:59

Priprava vrta na zimo

November je čas, ko se postopoma umirja vse življenje v naravi. Je čas, ko potrebuje vsaka rastlina, žival in človek postopno umirjanje od vseh mogočih ekstremnih dogodkov leta. Vse stopa vase, v nedrja zemlje, v naša srca, v središče naših življenj. Koraki so postopni, najsi bo na zunaj ali navznoter. Mati Zemlja potrebuje umiritev v prvotnem in prenesenem pomenu, potrebuje počitek in uglasitev s sabo! Sleherni košček zemlje potrebuje to harmonijo življenja! Tudi zaplata našega večjega ali manjšega vrta!

 

 

 

 

Spravljanje in shranjevanje pridelkov

Za shranjevanje in spravilo vrtnih pridelkov uporabljamo več načinov:

1. Kar je mogoče (brez škode glede na podnebje) pustimo na vrtnih gredah – ohrovt, brstični ohrovt, por, zelena, korenje, zimski radič, rdeči radič, motovilec, razne dišavnice in zelišča,
razen rožmarina, lovora in roženkravta – zadnje tri spravimo v svetel nezakurjen prostor, kjer ne zmrzuje.
2. Pridelke spravimo pred mrazom v primerno klet (sadje, krompir..) ali v pripravljeni rastlinjak, zimski vrt, toplo gredo; lahko jih zunaj zakopljemo v zemljo in zasujemo
(zasipnice), zakopljemo v vlažno mivko ali pesek, klimatski zaboj, kjer je temperatura med +1 do +4 stopinje Celzija ter zračna vlaga od 75 do 90 odstotkov.
V zemljo, mivko ali v pesek se zakopljejo korenaste vrste pridelkov kot so korenje, rdeča pesa, repa, koleraba, črna redkev.
3. Pridelke globoko zamrznemo v zamrzovalni skrinji ali omari (grah, fižol, brokoli, nekatera zelišča, cvetača, ribez, maline…).
4. Pridelke posušimo (česen, čebula, stročnice, peške bučk,sadje, dišavnice in druga zelišča).
5. Pridelke kisamo (zelje, repa…). Kisanje je nadgradnja oz. dvig kvalitete pridelka.
6. Pridelke vkuhamo in steriliziramo.
7. Posebni pridelki so semena, ki smo jih pridelali med letom. Zimski čas je primeren, da zbrana posušena semena prečistimo, selekcioniramo ter shranimo v čiste, temne in zaprte posode. Prostor shranjevanja semen naj bo suh in hladen. Vsa semena označimo z imenom vrste in sorte semena, krajem in letom pridelave ter imenom in priimkom pridelovalca.

Saditev, obrezovanje, presaditev sadnih dreves, raznih grmičkov, uporabnih in okrasnih rastlin

November-listopad je najbolj primeren mesec za saditev in obrezovanje sadnih dreves in grmičkov.
Sadimo tudi vrtnice, žive meje, delimo in presajamo trajnice (cvetja in zelišča). S potaknjenci (okoli 20cm dolgimi vejicami) si lahko razmnožimo ribez, bezeg, lesko, cvetoče grmiče. Vtaknemo jih v
mešanico peska in rahle zemlje v vrtno zavetrno lego. Za pomladansko cvetje sadimo čebulice narcis in tulipanov. Še je čas za saditev zimskega česna in čebule.
Presajamo razna zelišča za sprotno uporabo: peteršilj, drobnjak, majaron, timijan, šetraj, poprovo meto, žajbelj, pelin…

Priprava vrtnih obdelovalnih površin za mrzli del leta

S kompostom oskrbimo grmičke ribeza, malin,… sadnih dreves. Debla sadnih dreves zaščitimo pred mrazom in gozdnimi živalmi z zaščitnim drevesnim apnenim premazom. Debla tudi ovijemo s koruznico ali slamo. S kompostom in zemljo zavarujemo tudi vrtnice vsaj 5 cm nad mestom, kjer so bile oplemenitene. Pred zimskim soncem jih zavarujemo s smrekovimi vejami.

Kompost dobro pokrijemo pred mrazom s slamo ali posušeno travo, da se nadaljuje razgradnja tudi skozi mrzli del leta. Zbiramo organske odpadke, lesni pepel in saje.

Zdaj je tudi čas, da še pred sneženo zastirko (snegom) po potrebi oblikujemo vrtne grede. Jesen je najboljši čas za izdelavo visoke grede.
Vse morebitne gole dele zemlje po potrebi prerahljamo z vilami in zastremo s travo, slamo, ali listjem.

Po potrebi urejamo vrtne poti, senčnico, vodna zajetja, teraso…, da bo vrt prihodnje leto prijetnejši in se bomo radi zadrževali na prostem med zdravim zelenjem.
Lahko vzamemo vzorec zemlje za analizo tal. Kisla tla lahko apnimo.

Sicer pa je pomembno, da izvajamo skozi celo leto različne načine izboljševanja rodovitnih tal.

Tule je nekaj najpomembnejših:

• zeleno gnojenje
• kompostiranje
• zastiranje
• sajenje metuljnic
• sajenje dreves
• apnenje

Poskrbimo za hrano in bivališča pticam.

Sistemi, ki sami skrbijo za kakovost tal

• Vse ostanke od pridelkov vrnite tlom.
• Prekopavanje kar najbolj zmanjšajte.
• Ne hodite po obdelovalni zemlji.
• Skrbite, da bodo tla vse leto pokrivale rastline.
• Vsako nepokrito zaplato zemlje zastrite.
• Prednost dajajte trajnicam, zlasti drevesom.
• Sadite oz. sejte združbe različnih vrst.
• Sejte metuljnice.
• Pomagajte si z zelenim gnojenjem.
• Proti plevelu se ne bojujte s prekopavanjem, ampak dajte prednost pokrivnim rastlinam, ki plevel zadušijo.

Skrb za pridelana semena

Čez leto pridelana semena prečistimo, selekcioniramo ter spravimo v čiste, temne in zaprte posode. Shranjujemo jih v suhih in hladnih prostorih. Vsa semena označimo z vrsto in sorto semena, krajem ter letom pridelave in imenom ter priimkom pridelovalca.

Ureditev vrtnih poslopij, strojev in orodij za zimske razmere

Dobro je, da pospravimo prostore, namenjene za hrambo vrtnih strojev in orodij. Stroje in orodja očistimo, po potrebi popravimo, zaščitimo pred mrazom in kvarjenjem. Vsakemu predmetu določimo
in ohranimo stalni prostor.
Pred mrazom odstranimo vodne črpalke in izpraznimo vode iz vseh zimsko občutljivih zbiralnikov vode, npr.:odprti sodi.
Popravimo ograje, opore za rastline…

Izobraževanje

Uporabnega znanja ni nikoli preveč. Mrzli del leta je kot nalašč, da prebiramo ustrezno literaturo o vrtu, obiskujemo predavanja, tečaje, delavnice, izmenjujemo mnenja.

Načrtovanje

Naredimo setveni in saditveni načrt vrta za prihodnje leto. V kolikor smo začetniki in nimamo izdelanega načrta vrta ali želimo načrt dopolniti, to naredimo. Ne glede kakšen vrt želimo imeti, je dobro, da upoštevamo pri načrtovanju določena načela, ki vsebujejo sestavine za celostno podobo bivanja tudi na vrtu ( nastajanje gozdnega vrta, vnos različnih vodnih elementov, pridobivanje električne energije s pomočjo sonca, domače živali na vrtu, razvedrilni kotički za otroke in odrasle, načrt za čutni vrt…)

Vir: PRIPRAVA VRTA NA ZIMO, Jožica Fabjan, Inštitut za trajnostni razvoj

Objavljeno v Vrtnarjenje
sreda, 21 oktober 2015 13:12

Mednarodni dan boja proti revščini

17. oktobra smo obeleževali Mednarodni dan boja proti revščini, ki na globalni ravni še vedno predstavlja enega temeljnih razvojnih problemov.

 

Dogodek praznujemo od leta 1993, ko je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov z resolucijo potrdilaMednarodni dan boja proti revščini, z namenom ozaveščanja o potrebnem zmanjševanju revščine po vsem svetu. Boj proti revščini ostaja prioriteta v okviru osmih razvojnih ciljev tisočletja.

Stopnja tveganja revščine v Sloveniji se glede na prejšnje leto ni spremenila


Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (september 2015) je bila stopnja tveganja revščine v letu 2014 enaka kot v prejšnjem letu. V Sloveniji je pod pragom tveganja revščine 14,5 % ali približno 290.000 oseb.

Če v dohodek ne bi šteli socialnih transferjev (družinskih in socialnih prejemkov), bi stopnja tveganja revščine znašala 25,1 %, kar kaže na velik vpliv socialnih transferjev na zniževanje stopnje tveganja revščine. Zaradi načina zajemanja podatkov se sicer podatki Statističnega urada RS nanašajo na dohodke prebivalstva iz leta 2013.

V Sloveniji imamo učinkovit sistem socialnih transferjev, kar kažejo tudi podatki Statističnega urada RS ob poročilih o kazalnikih revščine, saj socialni transferji tveganje revščine skoraj razpolovijo. K reševanju stisk veliko pripomorejo tudi humanitarne organizacije, ki dopolnjujejo javno socialno mrežo. S tem namenom ministrstvo preko Sklada za materialno ogrožene zagotavlja pomoč v obliki hrane. Z nudenjem nefinančne pomoči najbolj ogroženim osebam v obliki hrane in osnovne materialne pomoči se pomembno prispeva k odpravi najhujših oblik revščine. Izvedbo razdeljevanja hrane izvajata partnerski organizaciji Rdeči križ in Slovenska Karitas.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v letošnjem letu pripravilo tudi paket pomoči za socialno najšibkejše, ki vključuje tri ključne ukrepe: odpis dolgov, pomoč ob deložacijah in uvedbo predplačniške kartice.

Aktivacija dolgotrajnih prejemnikov socialnih transferjev

Podatki Statističnega urada Republike Slovenije tudi kažejo, da se povečuje delež gospodinjstev brez aktivnih članov. Povečanje deleža neaktivnih pomeni, da poleg pasivne socialne politike potrebujemo usmeritev v aktivacijo teh skupin prebivalstva z možnostjo zaposlitve.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo v prihodnje večji poudarek namenilo aktivnemu socialnemu vključevanju dolgotrajnih prejemnikov socialnih transferjev, saj lahko k zmanjšanju revščine pomembno pripomorejo ukrepi na področju zaposlovanja in socialne aktivacije. V okviru nove finančne perspektive pripravljamo posebej osredotočene programe aktivne politike zaposlovanja in usposabljanja za ciljno skupino dolgotrajno brezposelnih oseb. Poleg tega želi ministrstvo v okviru nove finančne perspektive vzpostaviti celovit sistem socialne aktivacije ter ustreznih programov le-te za najbolj ranljive kategorije oseb, ki so najbolj oddaljene od trga dela.

Boljše možnosti na trgu dela in višja denarna socialna pomoč

Stanje na trgu dela se počasi izboljšuje. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bilo v povprečju za 6 % manj registriranih brezposelnih oseb kot v primerljivem obdobju leta 2014. Ob koncu septembra 2015 je bilo registriranih 104.758 brezposelnih oseb, kar je v primerjavi s septembrom 2014 za 6,9 % manj.

Za prihodnja leta je zaradi izboljšanja gospodarske aktivnosti napovedano okrepljeno zaposlovanje, kar lahko pozitivno vpliva tudi na stopnjo tveganje revščine v prihodnje. Zaradi delne odprave varčevalnih ukrepov se zvišujejo tudi nekateri socialni transferji. S 1. januarjem 2016 se tako zvišuje denarna socialna pomoč na 288,81 evrov (trenutno 270,82 evrov).

Objavljeno v Novice