Prispevki filtrirani po datumu: petek, 17 februar 2017
petek, 17 februar 2017 13:11

Pica zavitek

Sestavine:

  • 1 paket listnatega testa (kupljenega)
  • 150 g šunke
  • 150 g salame
  • 1 mocarela
  • 1 zeleni poper (svež)
  • 4 jedilne žlice koruznih zrn (iz konzerve)
  • jajce (za premaz)

Za paradižnikovo omako:

Priprava:

Za pica zavitek narežemo šunko in salamo na trakove, mocarelo narežemo na kocke. Čiliju odstranimo peclje, semena in narežemo na obroče.

Iz konzerve vzamemo koruzna zrna in jih odcedimo.

Za paradižnikovo omako olupimo česen, ga stisnemo s stiskalko za česen in dodamo k pretlačenemu paradižniku. Posolimo, popopramo, velikodušno začinimo z origanom in baziliko ter premešamo.

Pečico segrejemo na 200°C. Vklopimo funkcijo za gretje zgoraj in spodaj.

Listnato testo odvijemo na pekaču, ki ga obložimo s papirjem za peko. Polovico listnatega testa na tanko namažemo s paradižnikovo omako (Opozorilo: ne do roba. Pri robu mora ostati ca. 2 cm praznega prostora, da zapremo testo.)

Listnato testo obložimo s šunko, salamo, mocarelo, feferoni in koruznimi zrni ter prepognemo na pol. Konca listnatega testa močno stisnemo skupaj in rob pritisnemo z vilicami.

Pica zavitek premažemo z razžvrkljanim jajcem in ga postavimo za ca. 30 minut v pečico.

Nasvet:

Pica zavitek je še posebno dober, če ga pred pečenjem potresemo z naribanim ementalcem.

Vir:  h ttp://jazkuham.si

Objavljeno v Jedi iz testa
petek, 17 februar 2017 12:31

Kaj nam bo prinesel demografski sklad?

Ministrstvo za finance je končno objavilo uradna izhodišča zakona o demografskem rezervnem skladu. Ta v glavnem sledijo izvorni DeSUS-ovi politični ideji sklada, pri nekaterih točkah, kot je prenos deležev Zavarovalnice Triglav, pa so si koalicijske stranke še vedno precej narazen. Zakon naj bi bil sprejet do konca leta.

Na mizah koalicijskih partnerjev so trenutno izhodišča zakona o demografskem rezervnem skladu, ki so ga pripravili na ministrstvu za finance pod osebno taktirko ministrice Mateje Vraničar Erman. Čeprav so izhodišča nekoliko bolj poenotena kot v prejšnjih poskusih, ostajajo še vedno odprta nekatera ključna vprašanja, kot je recimo prenos deleža ZPIZ v Zavarovalnici Triglav na demografski sklad. V koaliciji pričakujejo, da bi bil zakon za vladno razpravo nared do konca aprila (čeprav so v SMC sprva zahtevali odlog do septembra), tako da bi bil lahko sprejet do konca letošnjega leta in bi začel veljati takoj v letu 2018.

Nosilka ideje o demografskem skladu je bila vseskozi stranka DeSUS, ki je s tem želela vzpostaviti trdno finančno osnovo za izplačila pokojnin v prihodnosti; to je tudi sicer ena temeljnih točk njihovega političnega programa in retorike predsednika Karla Erjavca. Pod prejšnjim finančnim ministrom Dušanom Mramorjem se prvotna ideja ni pomaknila bližje k realizaciji, četudi ji je bil državni sekretar Metod Dragonja naklonjen. Vmes sta idejo o demografskem skladu pograbili tudi obe preostali koalicijski stranki, ki sta pred bližajočimi se volitvami v tem projektu nenadoma ugledali velik politični potencial. Tako v koaliciji ne dvomijo, da bo sklad ustanovljen, čeprav je prepad med strankami glede posameznih izvedbenih točk še vedno precej globok. Vseeno se Erjavec primatu pri tem projektu ne bo zlahka odrekel. Še več, pričakovati je, da bo to podčrtano poudaril na bližnjem kongresu stranke, kjer bo dobil nov predsedniški mandat.

 

Točke, ki so še vedno neusklajene

Še vedno pa niso dorečene nekatere pomembne podrobnosti, recimo glede lastništva Zavarovalnice Triglav. Ministrstvo za finance predlaga, da stanje lastništva Zavarovalnice Triglav ostane nespremenjeno (SDH 28 odstotkov in ZPIZ 34 odstotkov), po prenosu deleža SDH na RS pa bi celotne dividende, okoli 35 milijonov evrov na leto, pripadale skladu. DeSUS in SD tu zastopata stališče, da bi se moral delež ZPIZ neodplačno prenesti na sklad, medtem ko je največja vladna stranka SMC do prenosa tega deleža vidno zadržana. V DeSUS vztrajajo, da od te zahteve ne nameravajo odstopiti, saj je zanje ena ključnih. Pričakujemo lahko, da bo to tudi ena stalnic v Erjavčevi retoriki prihodnjih mesecev, ko bo treba sprejeti končno odločitev glede te postavke.

Nedorečeno je tudi, ali bo Modra zavarovalnica postala hčerinska družba demografskega sklada ali neposredna naložba RS, ki jo upravlja SDH. DeSUS je v »avtorskem« osnutku predvidel – in še danes to jemlje kot edino možnost – da Modra zavarovalnica sodi pod demografski sklad in da se število članov njenega nadzornega sveta poveča v prid kapitala; v upokojenski stranki nikoli niso skrivali, da drugače ni mogoče ukrotiti samovolje prvega moža te zavarovalnice. Ravno ob imenu Borut Jamnik pa v drugih dveh koalicijskih strankah praviloma »zmrznejo« in se v dosedanjih pogajanjih glede končne rešitve še niso znali zares izreči (še posebej to velja za SD). Glede na Jamnikove pregovorne lobistične spretnosti pa tudi ni pričakovati preproste rešitve te dileme.

Objavljeno v Novice

Da domišljija kriminalcev ne pozna meja, je pokazal nedavni primer poskusa prevare oziroma goljufije s kreditnimi karticami, na katerega nas je opozorilo Združenje bank Slovenije. 

 

Goljufija je relativno prebrisana, saj se goljufi izdajajo za zaposlene pri podjetju VISA ali MasterCard, pri čemer žrtve pokličejo kar preko mobilnega telefona. Sam primer goljufije ne bi bil nič posebnega, če se nepridipravi pred samo izvedbo goljufije ne bi predhodno pozanimali o žrtvi in sicer s podatki, ki so prosto dostopni na njihovih profilih na družabnih omrežjih ali pa jih dobijo z uporabo elektronske pošte in spletnih anket.

Preden goljuf pokliče žrtev, že razpolaga z nekaterimi osnovnimi podatki o njej, največkrat z njenim imenom in priimkom ter naslovom. Goljufija se nato nadaljuje tako, da napadalec žrtev nagovori, da je bila njegova kreditna kartica zlorabljena v določeni trgovini (pogosto gre tu za spletno trgovino). Nato ta od žrtve poskuša pridobiti številko kreditne kartice in varnostno kodo pod pretvezo, da bi ta s tem dokazala, da je resnično pravi lastnik oziroma imetnik kartice. V nasprotnem primeru pa ji goljufi lahko zagrozijo bodisi s preklicem kreditne kartice bodisi s kakšno drugo denarno grožnjo.

Če goljufu od žrtve uspe pridobiti številko kreditne kartice in varnostno kodo, te podatke seveda nemudoma uporabi za izvedbo plačila preko svetovnega spleta. Tu gre predvsem za nakupe, ki jih je težko izslediti, kot na primer navidezno denarno valuto bitcoin. Poleg tega žrtev zlorabo prepozna relativno pozno (pogosto pri pregledu mesečnih bančnih izpisov), kar pripomore k temu, da je goljufe še težje izslediti in denar dobiti nazaj. Zaradi tega bodite previdni in preko telefona ali elektronske pošte nikomur ne posredujte podatkov o svoji kreditni oziorma plačilni kartici, vključno z varnostno kodo.

Vir: http://www.zdus-zveza.si

Objavljeno v Novice
petek, 17 februar 2017 11:51

Malo drugače - Piščančja lazanja

Lazanja je ena od najstarejših testenin. Izhaja iz Italije, iz mesta Neapelj. Recept je bil objavljen že v srednjem veku. Tokrat pa jo bomo pripravili malce drugače.

 

SESTAVINE

Bešamel:

  • 100g moke
  • žlica margarine
  • 4 dl mleka
  • 4 dl sladke smetane
  • muškatni orešček
  • sol

Meso:

  • 1 kg piščančjega fileja
  • čebula
  • sol, vegeta

Drugo:

  • 0,5 L paradižnikove omake

  • sir po želji 

  • kakšna zelenjava,

  • gobice,...

  • testenine za lazanjo

POSTOPEK

Bešamel naredimo tako, da na margarini prepražimo moko le toliko, da zadiši. Potem jo odstavimo iz ognja in prelijemo z vročim mlekom. To kuhamo 10 minut in mešamo. Malce posolimo, dodamo sladko smetano (tekočo ali ono za kuhanje) in to pustimo, da prevre. V kolikor je bešamel še zelo gost, dodamo še malo mleka ali smetane. Začinimo z muškatnim oreščkom.

Meso narežemo na majhne kocke ali zmeljemo. Na olju prepražimo čebulo in dodamo meso. Malce solimo in po želji dodamo še vegeto. Meso pražimo tako dolgo, da postane lepo belo.

Jaz vzamem steklen pekač, na dno polijem malo bešamela, nanje dam testenine, ki jih ni potrebno predhodno kuhati. Na testenine dam najprej meso, nato paradižnikovo omako, na omako naribam kar veliko sira, vse to pa še prelijem z bešamelom. Nato spet sledijo testenine in enak postopek. Na koncu končamo z bešamelom, ki ga lahko še posujemo z muškatnim oreščkom. Damo peči v pečico najprej na 180 stopinj za kakšnih 25 minut, potem pa še na 220 stopinj za okrog 25 minut. Ne vem točen čas pečenja, jaz preverim, če je lazanja gotova tako, da z vilico poskušam prepičiti skozi lazanjo in če gre lepo vilica do konca, potem je pečeno.

Pa dober tek!

Objavljeno v Jedi iz mesa