Na 24. seji Mestnega sveta MOL 18.3.2013 so sprejeli Akcijski načrt 'Starosti prijazna Ljubljana'.

Objavljamo uvod predloga Akcijskega načrta.

Starejši v Mestni občini Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOL) predstavljajo pomemben delež občank in občanov. V želji, da bi jim zagotovili čim kvalitetnejše življenje v starosti, v MOL stremimo k zagotavljanju čim večje izbire različnih možnosti za udejstvovanje starejših v lokalnem okolju ter dvigu kvalitete življenja v obdobju staranja. Podaljševanje življenjske dobe prebivalstva ima vpliv tudi na MOL. Ljudje ne le, da živimo dlje, ampak smo tudi bolj zdravi in osveščeni glede nujnosti aktivnega pristopa k staranju. Poleg socialnih in zdravstvenih storitev je potrebno zagotoviti tudi različne druge storitve, servise in dejavnosti, ki bodo starejšim omogočale aktivno in polno življenje.

MOL je imela na dan 1. 7. 2012 skupaj 280.278 prebivalk in prebivalcev, od tega 48.752 starejših od 65 let, kar predstavlja 17,4 % celotnega prebivalstva. (Za celotno Slovenijo je delež precej podoben, saj delež starejših od 65 let zajema 17 % celotnega prebivalstva). Povprečna starost občank in občanov v MOL je bila 42,1 let, v Sloveniji 42 let.

V naši zakonodaji se kot ločnica, ki določa, kdo je po »administrativnih« merilih star in mu iz tega naslova pripadajo določene pravice uporablja meja 65+ let. Tudi Statistični urad Republike Slovenije uporablja mejo 65+ let, iz različnih drugih razprav, statistik in raziskav pa je vse bolj razvidno, da bi se morala ta meja pomakniti navzgor, saj v največji meri storitve in programe, ki naj bi bili namenjeni starejšim od 65 let, v resnici koristijo starejši od 75 let.

Poleg dejavnosti za starejše, ki jih lokalnim skupnostim oziroma občinam v Sloveniji nalaga nacionalna zakonodaja (kot na primer (do)plačevanje oskrbe v institucionalnem varstvu, zagotavljanje mreže javne službe za pomoč družini na domu, zagotavljanje primarnega zdravstvenega varstva za vse skupine prebivalcev, itd.), v MOL, preko rednih javnih razpisov, ki niso zakonska obveza, izdatno podpiramo tudi številne druge aktivnosti, programe in projekte. Ti starejšim v mestu nudijo raznovrstne oblike podpore in pomoči za samostojnejše in kvalitetnejše življenje v domačem okolju, pogoje za družabništvo, izobraževanje ter udejstvovanje v športu in kulturi. Njihova ponudba oziroma vsebine pomembno dopolnjujejo storitve javnih služb, večinoma jih izvajajo nevladne organizacije, nekatere pa tudi državni in občinski javni zavodi. Na ta način spodbujamo tudi začetek izvajanja in razvoj mnogih novih, inovativnih ter lokalnemu okolju in potrebam ljudi prilagojenih programov. Z namenom redne obravnave vprašanj in pobud starejših, ki živijo v mestu, v MOL deluje tudi posvetovalno telo župana, Svet za vprašanja starejših občanov v MOL.

Intenzivno delujemo tudi na področju zagotavljanja dostopnosti mesta in javnega prevoza, za kar smo konec leta 2011 prejeli tudi evropsko priznanje za dostopnost mesta osebam z oviranostmi – Access City Award 2012 (predvsem z vidika dostopnosti prometa in z njim povezane infrastrukture).

MOL je že od samega začetka oziroma od leta 1989 članica Evropske mreže zdravih mest Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), v okviru česar si prizadevamo za krepitev javnega zdravja v mestu. Pri tem je naše vodilo, da zdravje ni le skrb medicinske stroke, temveč vseh segmentov družbe, saj ne predstavlja le odsotnosti bolezni, temveč stanje fizične, duševne, socialne in okoljske blaginje. V okviru Evropske mreže zdravih mest smo vključeni tudi v posebno podmrežo »Zdravo staranje«, ki se, kot pove že njen naziv, osredotoča posebej na teme, povezane z zdravjem in blagostanjem populacije starejših v Evropi. In nenazadnje smo vključeni tudi v Globalno mrežo SZO Starosti prijaznih mest.

K programu »Starosti prijazna mesta« je MOL pristopila kot prvo mesto oziroma občina v Sloveniji in v začetku leta 2011 postala članica Globalne mreže SZO Starosti prijazni mest. Mesta, ki se želijo vključiti v Globalno mrežo Starosti prijaznih mest se morajo zavezati, da bodo ustvarjala urbana okolja, ki bodo spodbujala zdravo in aktivno staranje. Konec septembra 2011 smo na konferenci Starosti prijaznih mest v Dublinu podpisali tudi Dublinško deklaracijo starosti prijaznih mest. Vsebina zavez Dublinške deklaracije temelji na predpostavkah, iz katerih izhaja tudi sam projekt Starosti prijazna mesta in je predvsem naslednja:

  • promocija in podpora aktivnosti v smeri vzpostavitve starosti prijaznih okolij,
  • sodelovanje v Globalni mreži SZO Starosti prijaznih mest in povezovanje z ostalimi mesti v mreži,
  • osveščanje o potrebah in pravicah starejših,
  • podpora pozitivnemu prispevku in aktivni udeležbi starejših na različnih področjih družbenega življenja,
  • zagotavljanje dostopnosti, varnosti in prijaznosti grajenega okolja, servisov in storitev (javne zgradbe in prostori, bivalne soseske, javni prevozi, zdravstvene storitve ipd.).

Vključitev v Globalno mrežo Starosti prijaznih mest za vsako mesto predvideva petletni ciklus s štirimi stopnjami. Prva stopnja predvideva načrtovanje akcijskega načrta, druga stopnja predvideva izvajanje ukrepov iz akcijskega načrta in njihovo spremljanje, tretja stopnja oceno napredka, uspešnosti ter poročilo in zadnja, po koncu petega leta, predvideva nadaljevanje prizadevanj za dosego starosti prijaznega mesta in vključitev v ponovni petletni ciklus.

V prvi stopnji smo pri naboru in oblikovanju potreb, na osnovi katerih smo oblikovali cilje in ukrepe, potrebne za dosego starosti prijaznega mesta ter za izdelavo akcijskega načrta, sodelovali z Zavodom za oskrbo na domu Ljubljana, Zavodom Pristan, Fakulteto za socialno delo, Inštitutom Antona Trstenjaka in drugimi nevladnimi organizacijami ter s Svetom za vprašanja starejših občanov v MOL.

Akcijski načrt »Starosti prijazna Ljubljana« za obdobje od 2013 do 2015 vsebuje 98 posamičnih ukrepov s 13 cilji, ki so razvrščeni po osmih ključnih področjih, kot jih določa SZO, in sicer:

  1. Javne površine in stavbe (Outdoor spaces and buildings)
  2. Prevoz (Transportation)
  3. Stanovanjski objekti (Housing)
  4. Družabno življenje (Social participation)
  5. Spoštovanje in vključevanje v družbo (Respect and social inclusion)
  6. Družbeno angažiranje in zaposlitev (Civic participation and employment)
  7. Komuniciranje in informiranje (Communication and information)
  8. Skupnostni programi in zdravstvene službe (Comunity support and health services)

Z ukrepi akcijskega načrta na teh osnovnih osmih področjih so predvidene aktivnosti na območju MOL, k izvedbi katerih se lahko zaveže MOL, ob upoštevanju zakonskih pristojnosti ter v okviru sprejetih finančnih načrtov posameznih nosilcev.

Nosilci ukrepov so organi Mestne uprave MOL (v nadaljevanju: MU MOL) ter posamezni občinski javni zavodi in javna podjetja, oblikovani pa so bodisi kot njihove redne naloge (ki jih ti izvajajo kot zakonsko obvezo ali v okviru osnovnega poslanstva oziroma dejavnosti), bodisi kot ukrepi projektne narave (enkratna izvedba).

Celoten predlog si lahko preberete tukaj.

 

 

Objavljeno v Novice

V torek 4.2.2013 so v Ljubljani uradno zagnali prvo fazo brezžičnega širokopasovnega omrežja Wi-Fi, ki so ga poimenovali WiFreeLjubljana.

Prva faza sistema vključuje osemdeset dostopnih točk, ki z brezžičnim signalom pokrivajo dele širšega mestnega območja. Brezžično omrežje je na voljo Ljubljančanom in obiskovalcem Ljubljane, hkrati pa tudi podjetjem pod okriljem MOL. Uporaba brezžičnega omrežja je eno uro na dan brezplačna.

WiFreeLjubljana je na voljo tudi za turiste, ki bodo z nakupom Turistične kartice Ljubljana neomejen brezžični dostop v času veljavnosti kartice. Za vse ostale bo po izteku prve, brezplačne ure dostopa možen nakup WiFree kode za en dan, teden ali mesec preko Monete ali kreditne kartice.

V prvi fazi so z 81 dostopnimi točkami pokrili središče Ljubljane, od Stare Ljubljane pod Gradom s Prešernovim in Kongresnim trgom, do Križank in Gradišča z Aškerčevo cesto na jugu, do Tivolske ceste na zahodu, Ajdovščine in Železniške postaje na severu in nazaj na vzhodu po Resljevi cesti do Zmajskega mosta in Krekovega trga pod Gradom.

Ko bo vreme omogočalo dela, se bo omrežje z vsakim dnem širilo navzven in po načrtih do jeseni pokrilo celotno območje do obvoznice, z izjemo večjih zelenih površin. Hitrost prenosa podatkov po posameznem uporabniku je pri brezplačnem dostopu omejena na 512 kbit/s, pri plačljivem dostopu pa ni omejena.

Gospod Vasja Butina, vodja projekta WiFreeLjubljana, je projekt izčrpno in natančno predstavil: »Skupno bo pod brezžičnim internetnim oblakom 80-90 % vseh mestnih površin, v letu 2014 pa bo dograjeno še ostalo omrežje v strnjenih predelih mesta izven avtocestnega obroča.«, je dejal. »To bo uvrstilo Ljubljano s 1430 dostopnih točk med mesta z največjim mestnim brezžičnim omrežjem«, je še dodal g. Butina.
Projekt, ki je med prvimi te vrste na svetu in je ocenjen na okrog 10 milijonov evrov, je v javno zasebnem partnerstvu z družbama Telekom Slovenija d. d. in NIL d. o. o. v zgradila in v uporabo predala Mestna občina Ljubljana. Partnerstvo je sklenjeno za deset let in predstavlja največji IKT projekt v zgodovini mesta Ljubljane.
Od projekta si velike koristi obeta tudi partner Telekom Slovenije. Mag. Rudolf Skobe, predsednik uprave Telekoma, ki je ob tej priložnosti med drugim dejal: »Telekom Slovenije si od tega projekta obeta velik monetarni potencial, saj bo omogočal platformo za trženje Telekomovih storitev. Za naročnike Telekomovih storitev bo dostop do vključno 30. aprila v celoti brezplačen. Uporabnikom bo omogočal uživanje v Telekomovih medijskih storitvah,« je o storitvi povedal Skobe. O sami naložbi pa: »Za Telekom je naložba v WiFreeLjubljana relativno investicijsko zahtevna in obsega več kot 10 milijonov evrov, računamo, da se nam bo investicija povrnila v sedmih letih«, je še dodal.

Vir: http://www.racunalniske-novice.com

Objavljeno v Računalništvo

Ljubljanski karneval obsega veliko pustno povorko po mestnih ulicah in zabavni program na Kongresnem trgu. V povorki med drugim nastopajo značilne maske iz poganskega ljudskega izročila kot so kurenti, laufarji, morostarji in druge.

V letošnji pustni povorki sodelujejo skupine tradicionalnih in drugih mask iz Slovenije in Hrvaške ter otroške skupine iz ljubljanskih osnovnih šol in vrtcev.

Seznam nastopajočih: TD Iška vas (Tito s pionirkami in pionirji), Vrtačarji Lesce, Ljubljanske mažoretke, Pihalni orkester Bežigrad, Morostarji Ljubljana, Teater Cizamo, Zmaj, maskota karnevala, Lipko, maskota EuroBasketa, etnološke skupine mask: (Zvončari - Viškovo Reka (Hrvaška), Kurenti (Pobrežje), Kurenti( Kidričevo), Škoromati (Podgrad), Šejme (Vrbovo), Pokači (Pobrežje), Orači (Pobrežje), Plesači (Pobrežje), Laufarji (Cerkno), Šavrini (Gračišče), Tminska pustna godba, Mesopustari Kraljevica (Hrvaška), Grički Krabunosi, 18 skupin ljubljanskih vrtcev in šol, OŠ Reka, Hrvaška.
Zmaja, maskoto karnevala, so izdelali učenci Osnovne šole Trnovo ter mentorja iz Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Tema letošnjega karnevala je "okroglo", kot je okrogla žoga, saj bo letošnje dogajanje v Ljubljani zaznamovalo svetovno košarkarsko prvenstvo EuroBasket 2013. Zato bo med nastopajočimi tudi Lipko, uradna maskota prvenstva.
Program:
ob 11.00, Breg: odhod pustne povorke
ob 12.00, Breg: odhod otroškega dela pustne povorke
od 11.00 naprej, Kongresni trg:
glasbeni uvod s skupino Blue Angel Gang in pevko Katjo Koren
predstavitev pustnih mask
razglasitev najboljših pustnih mask
do 15.00, pustno rajanje z glasbeno skupino Blue Angel Gang in pevko Katjo Koren
Pustno kulinarično ponudbo Ljubljane bodo popestrile stojnice z gostinsko ponudbo na Kongresnem trgu ter stojnice s pustnimi krofi na Prešernovem trgu, Mestnem trgu in Novem trgu.
Spremljevalni program
9. 2. ob 10.30, Ljubljanski grad: Uvod v Zmajev karneval - Kurentovanje
9. 2. ob 11.00, Ljubljanski grad: Pravljično-ustvarjalno srečanje
10. 2. ob 11.00, Lutkovno gledališče Ljubljana: Pustno rajanje z Obutim mačkonom
12. 2. ob 17.00, , Lutkovno gledališče Ljubljana: Veliki kosovirski koncert in pustno rajanje
Pustna tradicija na Slovenskem
Tradicija praznovanja pusta z maskami in karnevali izhaja iz starodavnih poganskih časov. V Srednji Evropi so se po letu 1300 v povezavi s krščanskimi običaji zabave prenesle na čas pred štiridesetdnevnim postom.
Slovenske pustne maske in šeme so zelo slikovite, pustni običaji pa so v marsičem edinstveni in odražajo nekdanje lokalne posebnosti vaških okolij.
Najbolj znane med pustnimi šemami v Sloveniji so ptujski kurenti, cerkljanski laufarji, škoromati iz Hrušice idr. V okolici Ljubljane so najbolj znane mačkare in petelini iz Dobrepolja.

Vir: http://www.ljubljana.si

Objavljeno v Dogodki
JSN Shine is designed by JoomlaShine.com | powered by JSN Sun Framework