Brezplačna sol za posipanje v Ljubljani

ponedeljek, 04 januar 2016 00:00
Prebivalci Mestne občine Ljubljana lahko na sedežu KPL d.d. dobijo brezplačno sol za posipanje poledenelih tal v zimskih mesecih.

Meščani in meščanke Ljubljane lahko na sedežu KPL d.d., Tbilisijski 61, vsak dan od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, brezplačno prevzamejo 15 kg soli.

Izkazati pa se morajo z osebnim dokumentom, iz katerega je razvidno, da so občani Mestne občine Ljubljana in s seboj prinesti ustrezno posodo za prenos soli.

Vir: http://www.ljubljana.si

Objavljeno v Novice

Boljša kakovost zraka v Ljubljani

četrtek, 05 december 2013 11:25

Po uvedbi spremenjenega prometnega režima na Slovenski cesti so se koncentracije črnega ogljika na tem območju v primerjavi z lokacijo mestnega ozadja znižale za kar 58%.

V Mestni občini Ljubljana smo letos poleg klasičnih meritev uvedli tudi nadstandardne meritve črnega ogljika.

Meritve črnega ogljika sicer ne spadajo med standardni nabor meritev v skladu z direktivo 2008/50 ES, vendar pa so izjemno pomembne predvsem z vidika ugotavljanja vira onesnaževanja zraka. Prednost teh meritev je namreč ta, da omogočajo analiziranje in razlikovanje vpliva prometa od ostalih virov onesnaževanja. Ker merilnik črnega ogljika (aethalometer) meri le primarne delce, ki neposredno izhajajo v zrak z izpuhi, in ne tudi sekundarnih delcev, ki pod vplivom onesnaženja nastajajo v atmosferi, je z meritvami črnega ogljika mogoče natančno določiti delež lokalnega onesnaženja in učinke posameznih ukrepov, česar klasične meritve delcev PM10 ne pokažejo.
To je tudi parameter, ki je bistveno bolj povezan z učinki onesnaženega zraka na zdravje ljudi.

Letošnji ključni ukrep na področju trajnostne mobilnosti v Ljubljani je bila uvedba spremenjenega prometnega režima na delu Slovenske ceste, zato smo meritve črnega ogljika izvedli na lokacijah in v primernem obdobju z namenom ovrednotiti okoljske učinke tega ukrepa. Meritve črnega ogljika nam dajo podatke, na podlagi katerih lahko sklepamo, koliko delcev izhaja neposredno iz prometnega vira in koliko iz drugih virov (kurišča).

Meritve smo izvajali v času od 26.8. do 23.10.2013 in sicer na treh lokacijah:

- Pošta Slovenija (Slovenska c./Čopova ul.) – območje s spremenjenim prometnim režimom;
- Lokacija OMS (Tivolska c./Vošnjakova ul.) – območje povečanega prometa;
- Lokacija ARSO (Vojkova c.) – mestno ozadje.

Meritve je izvedlo podjetje Aerosol, ki ima odlične reference v svetovnem merilu. V sodelovanju s Pipistrelom in Matevžem Lenarčičem so v letošnjem letu kot prvi na svetu izmerili koncentracije črnega ogljika na poti okrog sveta.

Kaj so pokazale meritve črnega ogljika?

Po uvedbi spremenjenega prometnega režima na Slovenski cesti so se na tem območju v primerjavi z ozadjem koncentracije znižale za 58 %.
Pred uvedbo ukrepa smo izmerili največje koncentracije na Slovenski cesti, najmanjše pa na Vojkovi cesti, ki predstavlja mestno ozadje. V prvem tednu po izvedenem ukrepu se koncentracije niso bistveno zmanjšale, najverjetneje zaradi gradbenih del, ki so potekale v okviru preureditve prometa, po 30. septembru 2013 pa so koncentracije močno upadle.

Zaključek:

• Spremenjen prometni režim na Slovenski cesti je močno izboljšal kakovost zraka v središču mesta. Na merilnem mestu na Slovenski cesti je koncentracija črnega ogljika, normirana na ozadje (Vojkova cesta; s tem smo odstranili vplive vremenskih pojavov, ki so v celi kotlini enaki), padla za 58 %. To je zelo veliko znižanje primarnih onesnaževal, kar kaže, da lahko koreniti ukrepi drastično izboljšajo stanje okolja.
• Na Vošnjakovi ulici (okoljski merilni sistem) kljub spremembi prometnega režima na Slovenski cesti in posledično preusmeritve prometnih tokov, nismo zaznali povišanja koncentracije črnega ogljika. Vrednost omenjenih koncentracij se je tudi na tem merilnem mestu znižala.
• Tudi meritve drugih onesnaževal v zrak na lokacijah (križišče Vošnjakova/Tivolska, pri Drami) so pokazale izboljšanje stanja v primerjavi z lanskim letom v istem časovnem obdobju.

Vir: http://www.ljubljana.si

Objavljeno v Novice

Kakovost življenja v Ljubljani

torek, 22 oktober 2013 10:53

Raziskava Eurobarometer je pokazala, da je kar 90% vprašanih prebivalcev Ljubljane zadovoljnih z življenjem v Ljubljani.

Eurobarometer je raziskava Evropske komisije o kakovosti življenja v evropskih mestih. Vanjo je vključenih 79 mest iz vseh držav članic EU, poleg tega pa še mesta iz Islandije, Norveške, Švice in Turčije. V raziskavi je 41.000 prebivalcev mest ocenilo svoje zadovoljstvo z različnimi vidiki življenja v mestih.

Raziskava je v Ljubljani potekala novembra in decembra lani, zajela pa je 522 meščanov in meščank.

Prebivalci Ljubljane so najbolj zadovoljni z naslednjimi področji življenja:

  • šole in druge izobraževalne ustanove - 87% zadovoljnih prebivalcev Ljubljano uvršča na prvo mesto med prestolnicami Evropske unije.
  • čistoča mesta - 87% zadovoljnih prebivalcev Ljubljano uvršča na 2. mesto med prestolnicami EU.
  • z javnim prevozom je zadovoljnih 78% vprašanih Ljubljančanov in Ljubljančank.
  • z zdravstvenimi storitvami je zadovoljnih 75% anketirancev.
  • s športnimi objekti je zadovoljnih 76% meščanov, kar Ljubljano uvršča na 4. mesto med prestolnicami EU.
  • s kulturnimi objekti je zadovoljnih 88% meščanov.
  • s stanjem ulic in stavb v soseščini je zadovoljnih 82% meščanov, kar pomeni 5. mesto med prestolnicami EU.
  • javni prostori (tržnice, trgi, območja za pešce) – 85% zadovljnih meščanov in 6. mesto med prestolnicami EU.
  • mesto je prijazno do tujcev - 87% zadovoljnih prebivalcev Ljubljana, kar pomeni 5. mesto med prestolnicami EU.
  • 73% anketiranih meni, da so tujci dobro integrirani. S tem rezultatom je Ljubljana zasedla 1. mesto med prestolnicami EU.
  • da je Ljubljana varno mesto, meni 90% anketirancev, kar pomeni 5. mesto med prestolnicami EU.
  • varno počutje v soseski – 94% zadovoljnih meščanov, kar nas uvršča na 4. mesto med prestolnicami EU.
  • zadovoljstvo z zelenimi površinami (parki, vrtovi) – 86% zadovoljnih anketirancev.
  • z ravnjo hrupa je zadovoljnih 73% meščanov, kar Ljubljano uvršča na 7. mesto med prestolnicami EU.

Več informacij o raziskavi Eurobarometer ter rezultati raziskave so objavljeni na http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-13-857_en.htm

Vir: http://www.ljubljana.si

Objavljeno v Novice

Ljubljansko podeželje vabi

petek, 11 oktober 2013 11:32

V soboto, 12. oktobra 2013, vabljeni na Jesensko tržnico, v nedeljo, 13. oktobra 2013, pa na Praznik jeseni.

Jesenska tržnica, ki jo na sejmišču ob Peruzzijevi cesti organizira Turistično društvo Barje, bo odprta v soboto, 12. oktobra, med 9. in 15. uro. Na njej bodo prodajali kmetijske pridelke in izdelke, za otroke pa pripravljajo kreativne jesenske delavnice, na katerih bodo barvali z naravnimi barvili ter izdelovali čajne vrečke.

Praznik jeseni pa bo v nedeljo, 13. oktobra 2013, od 10. ure naprej potekal v avli OŠ Sostro. Prireditev s kulturnim programom, ogledom razstave, prikazom izdelave suhega cvetja ter prodajo pridelkov, pijač, peciva in pridelkov iz čebeljega panja pripravlja Sadjarsko vrtnarsko društvo J. E. Krek Sostro, sodelujejo pa še društva iz ČS Sostro, OŠ Sostro in vrtec Pedenjped Zadvor.

Objavljeno v Dogodki

Sreda 18.9.2013

  • 10.30, glasbeni program: Dixie šok
  • 12.30, igrišče: nastop akrobatske košarkarske skupine Dunking Devils
  • 13.00, igrišče: prvenstvo Ljubljane za OŠ - starejše dečke in deklice
  • 16.45, igrišče: nastop akrobatske košarkarske skupine Dunking Devils
  • 17.30, nastop Plesne šole Kazina
  • 17.30, EuroBasket: prenosi tekem na velikem zaslonu (Srbija : Španija)
  • 19.30, glasbeni nastop: Rok'n'Band
  • 20.40, video mapping (projekcije na stavbo Slovenske filharmonije)
  • 21.00, EuroBasket: prenosi tekem na velikem zaslonu (Slovenija : Francija)
  • 23.00, glasbeni nastop: Samuel Lucas & Band

 


 

Četrtek 19.9.2013

  • 10.30, glasbeni program: Stari mački
  • 12.30, igrišče: nastop akrobatske košarkarske skupine Dunking Devils
  • 13.00, igrišče: prvenstvo Ljubljane za študente in študentke
  • 14.30, EuroBasket: prenosi tekem na velikem zaslonu
  • 16.45, igrišče: nastop akrobatske košarkarske skupine Dunking Devils
  • 17.30, nastop Plesne šole Kazina
  • 17.45, EuroBasket: prenosi tekem na velikem zaslonu
  • 19.30, DJ Baza
  • 20.40, video mapping (projekcije na stavbo Slovenske filharmonije)
  • 21.00, EuroBasket: prenosi tekem na velikem zaslonu
  • 23.00, glasbeni nastop: Alenka Godec z bendom

 


 

Petek 20.9.2013

  • 10.00, igrišče: Turnir v ulični košarki za turiste
  • 12.30, igrišče: nastop akrobatske košarkarske skupine Dunking Devils
  • 14.30, EuroBasket: prenosi tekem na velikem zaslonu
  • 15.00, igrišče: Tekmovanje v prostih metih - kvalifikacije
  • 16.45, igrišče: nastop akrobatske košarkarske skupine Dunking Devils
  • 17.00, igrišče: KK Janče
  • 17.30, nastop Plesne šole Kazina
  • 17.45, EuroBasket: prenosi tekem na velikem zaslonu
  • 19.30, glasbeni nastop: Zoran Zorko s skupino
  • 20.40, video mapping (projekcije na stavbo Slovenske filharmonije)
  • 21.00, EuroBasket: prenosi tekem na velikem zaslonu
  • 23.00, glasbeni nastop: Bajaga

 


 

Sobota 21.9.2013

  • 10.00, igrišče: Turnir za rekreativce (prvak Ljubljane in Slovenije)
  • 12.30, igrišče: nastop akrobatske košarkarske skupine Dunking Devils
  • 14.00, EuroBasket: prenosi tekem na velikem zaslonu
  • 16.45, igrišče: nastop akrobatske košarkarske skupine Dunking Devils
  • 17.00, igrišče: Tekmovanje v metu trojk - kvalifikacije
  • 17.30, nastop Plesne šole Kazina
  • 17.30, EuroBasket: prenosi tekem na velikem zaslonu
  • 18.00, igrišče: Tekmovanje v prostih metih - kvalifikacije
  • 20.40, video mapping (projekcije na stavbo Slovenske filharmonije)
  • 21.00, EuroBasket: prenosi tekem na velikem zaslonu
  • 23.00, glasbeni nastop: Gibonni

 


 

Nedelja 22.9.2013

  • 11.00, paviljon: nastopi pihalnih orkestrov
  • 11.00, igrišče: Tekmovanje v prostih metih - finale
  • 12.30, igrišče: nastop akrobatske košarkarske skupine Dunking Devils
  • 15.00, igrišče: Tekmovanje v metu trojk - finale
  • 16.00, igrišče: Tekmovanje v zabijanju - finale
  • 16.45, igrišče: nastop akrobatske košarkarske skupine Dunking Devils
  • 17.30, nastop Plesne šole Kazina
  • 17.45, EuroBasket: prenosi tekem na velikem zaslonu
  • 19.30, glasbeni nastop: Vlado Kreslin z Malimi bogovi
  • 20.40, video mapping (projekcije na stavbo Slovenske filharmonije)
  • 21.00, EuroBasket: prenosi tekem na velikem zaslonu
  • 23.00, glasbeni nastop: Magnifico
  • 0.30, glasbeni nastop: Harmonikarski ansambel Pustotnik
  • 1.00, DJ Fidži aka Picaboj
Objavljeno v Dogodki

Sobota, 11. maj 2013

Udeleženec se vključi v pohod na kontrolni točki, ki mu najbolj odgovarja in prehodi po Poti ob žici do cilja.

POSAMEZNI OKVIRNI ODSEKI POHODA

  • VIČ: smer jug 5.000 m
  • Agrotehnika Gruda, Tržaška 132 - Cesta dveh cesarjev - Murgle - Opekarska cesta - Kongresni trg,
  • ŠIŠKA: smer jug 5.000 m
  • Koseški bajer - Rožnik - Kongresni trg,
  • BEŽIGRAD: smer zahod 6.000 m
  • AMZ Slovenije, Dunajska 128 - Vodovodna - Litostroj - Koseški bajer - Rožnik - Kongresni trg,
  • JARŠE: smer sever 16.000 m
  • Žito Ljubljana, križišče Clevelandske in Šmartinske - Gramozna jama - Litostroj - Koseški bajer - Rožnik - Kongresni trg,
  • FUŽINE: smer jug 12.000 m
  • Fužinski most - Golovec - Dolenjska cesta - Opekarska cesta - Kongresni trg,
  • HALA TIVOLI: smer jug 2.000 m - invalidi
  • Hala Tivoli - park Tivoli - Erjavčeva cesta - Kongresni trg.

Trasa pohoda

  • KT-1: Vič - Agrotehnika Gruda, Tržaška 132,
  • KT-2: Šiška - Okrepčevalnica Pri Cvičku ob Koseškem bajerju,
  • KT-3: Bežigrad - AMZ Slovenije, Dunajska 128,
  • KT-4: Jarše - Žito Ljubljana, križišče Clevelandske in Šmartinske,
  • KT-5: Polje - Trgovina Mercator, Zaloška 168,
  • KT-6: Fužine - Gostilna Babnik pri Fužinskem mostu,
  • KT-7: Rudnik - križišče Dolenjska cesta in Peruzzijeva ulica,
  • KT-8: Livada - Daj-Dam, Hladnikova ul. 15.

trasa pohoda ob zici 2013


Informacije in razlaga razpisa:
TIMING Ljubljana, društvo za izvedbo športnih programov
Staničeva 41,
tel.: 01 234 80 00

Vir: http://www.pohod.si

Objavljeno v Dogodki

Med 16.4. in 18.5. 2013 je odprt razpis za zbiranje vlog za oddajo namenskih najemnih stanovanj za upokojence in druge starejše osebe na območju Mestne občine Ljubljana in Občine Medvode. Vse upokojence in druge starejše osebe, ki nimajo ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, vabimo, da se prijavijo.

Vloge in dokumenti so na voljo od torka, 16. 4. 2013 dalje na naslovu:

  1. Mestna zveza upokojencev Ljubljana, Ulica Janeza Pavla II. št. 4, 1000 Ljubljana, vsak delavnik med 9. in 12. uro, telefon 01 / 430 44 15
  2. Nepremičninski sklad PIZ, Mala ulica 5, Ljubljana, vsak delavnik med 9. in 12. uro, telefon 01 / 300 88 11
  3. Na spletni strani www.ns-piz.si.

Vlogo morajo prosilci poslati s priporočeno pošto na naslov: Mestna zveza upokojencev Ljubljana, p.p. 2025, 1001 Ljubljana.

Dokumenti:

Besedilo razpisa
Vloga za najem stanovanja
Izjava za doplačevanje

Nepremičninski sklad PIZ
Mala ulica 5, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 300 88 11
Telefax: 01 431 83 32
E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
Internetna stran: www.ns-piz.si

Vir: http://www.zdus-zveza.si

Objavljeno v Novice

Intervju z arhitektom Rokom Grdišo

Na spletni strani dnevnik.si je bil v torek, 26.3.2013 objavljen intervju z arhitektom Rokom Grdišo, ki sodeluje v svetovalnici za izboljšanje bivanja starejših v MOL (v sklopu projekta HELPS).

rok grdisaArhitekt mag. Rok Grdiša je direktor oglaševalske agencije Idearna. Del njihove dejavnosti je tudi arhitekturno svetovanje, v glavnem za prenove obstoječih prostorov, sam pa se je specializiral za področje novodobnih oblik bivanja starih ljudi. Kot oglaševalec in arhitekturni svetovalec deluje na področju komercialnih projektov, volontersko pa je na voljo tudi v projektu Helps pri Zvezi društev upokojencev Ljubljana. Je avtor koristnega Priročnika za načrtovanje sodobnih oblik bivanja starih ljudi.

Prav je, ni pa ravno običaj, da bi se mladi ljudje zanimali za problematiko starih ljudi. Od kod ta vzgib?
Za diplomsko nalogo sem se s prof. Janezom Koželjem pogovarjal, da bi obdelal domove za stare ljudi, in sem se lotil raziskovanja, potem pa sem naletel na različne oblike bivanja, ki jih živijo stari ljudje. Izkazalo se je, da domove, kot jih poznamo v Sloveniji, v tujini ukinjajo in poudarjajo drugačne oblike bivanja. Po diplomi je nastal še priročnik na to temo, kjer se lahko ljudje na enem mestu seznanijo, katere specifikacije zahteva prostor, kjer biva star človek.

V priročniku sem obdelal vse oblike bivanja starih ljudi, od institucionalnih do neinstitucionalnih, največji poudarek pa sem namenil prenovi obstoječe infrastrukture. Na tej točki bi morali načrtovati in graditi naprej. Institucionalne oblike, kakor koli se bodo v prihodnje spreminjale, se bodo najverjetneje spreminjale v oblike, ki bodo pokrile zgolj ozek krog ljudi. Zdaj pokrijejo le pet odstotkov starih ljudi, novih koncesij za domove pa verjetno ne bodo več izdajali. Domovi vsekakor ne bodo mogli zagotoviti navala starajočega se prebivalstva, ki se obeta čez 20, 30 let. Naši starši se bodo postarali doma.

Koliko je znotraj arhitekturne oziroma urbanistične stroke problematika bivanja starih ljudi sploh aktualna? Jo vidite kot svojo tržno nišo?
Ko se pogovarjam z drugimi arhitekti, govorijo le o domovih za stare ljudi, le nekateri recimo vedo, da poznamo pri nas že četrto generacijo domov za stare ljudi. Nekateri profesorji na fakulteti, denimo prof. dr. Lučka Ažman Momirski, so glede novih pristopov zelo ozaveščeni in dejavni. V komercialnem smislu pa bi rekel, da to področje za arhitekte ni profitabilno. V teh primerih gre v glavnem za individualno prenovo stanovanj; staremu človeku ne svetujemo takoj prenove kopalnice in kuhinje ali celega stanovanja, za kar bi mu lahko izdelali celotno projektno dokumentacijo. Najprej pogledamo, kakšne potrebe ima ta človek. Morda sploh ne potrebuje prenove in mu svetujemo le, da prestavi pralni stroj iz kopalnice v kuhinjo, na tisto mesto pa raje namesti stol, na katerega bo sedel, če se mu slučajno zvrti v glavi.

Kakšna vprašanja postavljajo ljudje, ki prihajajo v svetovalnico projekta Helps pri ZDUS?
Ljudje imajo različne probleme, je pa denimo primer, ki je tudi ekonomsko zanimiv za arhitekte. Na svetovalnico se je obrnil gospod, ki ima apartmaje v Rogaški Slatini in bi jih rad prilagodil v gospodinjske skupnosti, kar bi bila neinstitucionalna oblika stanovanjske skupnosti.

Rekli ste, da domov za stare ljudi ne bodo več gradili. Kaj se bo dogajalo z obstoječimi?
Taka ustanova, kot je dom za stare ljudi, potrebuje več kot 150 postelj, da je ekonomsko upravičena. Razdeljena je na tri oddelke, dementni in negovalni oddelek, kjer je potrebno veliko nege in oskrbe, ter navadni oddelek z relativno malo oskrbe, ki pa domu omogoči finančno preživetje. Ko se bo z leti stopnjeval pritisk na domove, se bodo domovi prestrukturirali v negovalne domove in bo delovanje take ustanove precej dražje.

Alternativa so gospodinjske skupnosti, ki jih danes predvsem zaradi kadrovskih normativov moramo umestiti v naš prostor. Nemške raziskave so pokazale, da za osnovno oskrbo starih ljudi ne potrebujemo visoko izobraženih medicinskih sester, zanje lahko skrbijo gospodinje. Delovni potek v gospodinjski skupini se zgleduje po normalnem življenju v gospodinjstvu in ni podrejen negovalni službi, kot je značilno za obstoječe domove. Gospodinje jih zjutraj ne oblačijo, ampak jim pomagajo le, če sami ne zmorejo, medicinska sestra pa pride le po potrebi. Skupaj živijo običajen dan, ljudje so ves čas s čim zaposleni. Gospodinjski model je nedvomno bolj human.

Nekateri domovi pri nas, recimo Pegazov dom v Rogaški Slatini, so že vpeljali model gospodinjske skupnosti, ki pa deluje v sklopu preostalega doma za stare ljudi. Če želiš koncesijo za določeno število postelj, moraš imeti zaposlene medicinske sestre, kuharice... Vendar cenejše delo gospodinje, kot jo pozna gospodinjska skupnost, v teh domovih opravljajo medicinska sestre. Potem so tu po 200 kvadratnih metrov velike jedilnice in ravno takšne kuhinje, kar je treba financirati. V stanovanjski skupini je sicer zaželeno, da je v stavbi največ 16 oziroma 32 ljudi, a ne več kot osem v eni skupini. To pomeni tudi, da ne potrebujejo tako velike kuhinje, ne jedilnice, ki se lahko uredi v okviru dnevnega prostora. S tem prihrankom si lahko zagotovijo večjo sobo, večjo kopalnico. Če bi v Sloveniji želeli, da zaživijo gospodinjske skupine, ki bi se lahko potegovale za koncesije, bi morali spremeniti pravilnik o kadrovski zasedenosti.

Kakšen je interes države, pristojnih?
Interes uporabnikov je izjemen, tudi nekaterih direktorjev domov, a pogoji niso urejeni. Pristojno ministrstvo bi moralo dati impulz. Ko sem sam izdajal priročnik, sem jih dve leti prosil za kakršno koli podporo priročniku, na koncu sva izdajo financirala s profesorjem Koželjem iz lastnega žepa. Natisnili smo 300 izvodov in jih razdelili ljudem, ki bi jih morebiti to področje zanimalo: politikom, knjižnicam, društvu upokojencev. Aktivno deluje na tem področju Inštitut Antona Trstenjaka, ki ga vodi dr. Jože Ramovš, kjer so razvili model medgeneracijskega središča, za popularizacijo gospodinjskih skupin pa je precej storilo podjetje Firis Imperl.

Se investitorji, preden gradijo nov objekt, ki ga bodo uporabljali (tudi) stari ljudje, obračajo na te strokovnjake?
Ne, upoštevajo se le minimalni standardi. Pri nas smo še zelo daleč do učinkovitega pristopa do problematike. Pravzaprav se še sploh niso začeli pogovarjati, da bi bilo treba kaj spremeniti.

Bomo pri nas kdaj gradili soseske, stanovanja, kot jih spodbuja angleški projekt Lifetime Homes, Lifetime Neighbourhods?
Lifetime Homes ali stanovanja za vse življenje so stanovanja brez ovir, pragov in stopnic ter z dovolj širokimi vrati, da bo morda nekoč skoznje šel tudi invalidski voziček. Takšne rešitve zahtevajo le šest odstotkov več površine nekega stanovanja in ne predstavljajo velikega stroška. Ko si star in nisi več toliko mobilen, v takem stanovanju zagotovo lažje in dlje časa živiš samostojno. Treba se je zavedati, da ko se staramo, izgubljamo določene funkcije. Če gremo v dom za stare, se samostojnosti praktično povsem odpovemo, če ostanemo v lastnem stanovanju, se odpovemo le delu samostojnosti. Tako kot smo živeli prej, več ne bomo mogli živeti, in potem je bolje, da najdemo najboljši približek samostojnega življenja.

Kakšna je torej prihodnost bivanja starih ljudi v Sloveniji?
Po navadi je treba prenoviti le dva prostora v obstoječem stanovanju – kuhinjo in kopalnico, ljudje se tam največkrat poškodujejo. Namestitev ročajev v banji stane dvesto evrov, pet evrov še protizdrsna podlaga, s tem pa po raziskavah kopalnica postane desetkrat bolj varna. Privarčuje pa ne le zavarovalnica, ampak vsi. V Nemčiji so po vsej državi odprli svetovalnice, kjer svetujejo starim ljudem pri prenovi in prilagoditvi stanovanj; arhitekti jih obiščejo na domu, pregledajo stanovanje in svetujejo prilagoditve glede na njegovo oviranost. Država to spodbuja in prenovo subvencionira v višini 2500 evrov, kolikor sicer stane enomesečno bivanje v domu. Če je bil nekdo mesec dni dlje doma, kot bi bil sicer, so že pokrili vložek.

Sodobne bivalne oblike za stare ljudi niso posebej oblikovana stanovanja, gre bolj za različno programsko navezavo. So individualne, fleksibilne oblike bivanja, ki temeljijo na željah ljudi, recimo kenguru hiša, ko v pritličju živi stara gospa, nad njo pa sorodniki ali kdo drug, ki po potrebi skrbi zanjo. Tudi v prihodnje se bodo iskale rešitve ravno v prilagoditvah stanovanj. Že z drobnimi nasveti in prenovami si lahko ljudje precej dvignejo kakovost življenja. Če bi pri nas vzpostavili široko mrežo takšnih arhitekturnih svetovalnic, bi vedeli tudi, kje so stari ljudje in kdo potrebuje pomoč. Vzpostavila bi se (ne)formalna mreža pomoči, priključili bi se prostovoljci, živelo bi socialno podjetništvo.

Vir: http://www.dnevnik.sihttp://www.zdus-zveza.si

Objavljeno v Novice

Bristol, Bruselj, Glasgow in Ljubljana so bili izbrani za finaliste, ki napredujejo v naslednjo fazo izbora zelene prestolnice Evrope za leto 2015, ki ga organizira Evropska komisija.

Nagrada za zeleno prestolnico Evrope se vsako leto podeli mestu, ki izstopa po svojem okolju prijaznem delovanju.

Bristol, Bruselj, Glasgow in Ljubljana so se uvrstili v ožji izbor izmed osmih kandidatov iz vse Evrope. Neodvisen odbor 12 strokovnjakov je ocenil vse kandidate na podlagi 12 kazalnikov:

  • lokalni prispevek k boju proti globalnim podnebnim spremembam,
  • lokalni prevoz,
  • zelena mestna območja s trajnostno rabo zemljišč,
  • narava in biotska raznovrstnost,
  • kakovost lokalnega zraka,
  • kakovost akustičnega okolja,
  • proizvodnja odpadkov in ravnanje z njimi,
  • poraba vode,
  • obdelava odpadne vode,
  • ekoinovacije in trajnostno zaposlovanje,
  • sistem lokalnih organov za ravnanje z okoljem,
  • energetska učinkovitost.

Bristol, Bruselj, Glasgow in Ljubljana se bodo zdaj pripravili, da žiriji v Bruslju 24. maja predstavijo svojo vizijo, svoj potencial, da postanejo vzor drugim mestom, in svojo komunikacijsko strategijo. Končna odločitev žirije, katero mesto bo prejelo naziv zelene prestolnice Evrope za leto 2015, bo razglašena 14. junija 2013 v Franciji na uradni podelitvi nagrade, ki jo bo gostila trenutna zelena prestolnica Evrope, Nantes.

Ozadje
Do danes je nagrado za zeleno prestolnico Evrope prejelo pet mest: Stockholm leta 2010, Hamburg leta 2011, Vitoria-Gasteiz leta 2012, Nantes leta 2013 in København leta 2014. Nagrada se podeli mestu, ki prednjači po okoljski prijaznosti mestnega življenja. Najprej odbor strokovnjakov oceni mesta glede na 12 okoljskih kazalnikov, potem pa žirija ovrednoti, v kolikšni meri mesta dosegajo visoke okoljske standarde, njihovo zavezanost trajnim in ambicioznim ciljem za nadaljnje izboljšanje varstva okolja in trajnostni razvoj ter v kolikšni meri lahko ta mesta delujejo kot vzor drugim in spodbujajo najboljše prakse v drugih evropskih mestih.

Žirijo sestavljajo predstavniki Evropske komisije, Evropskega parlamenta, Odbora regij, Evropske agencije za okolje, Lokalnih oblasti za trajnostni razvoj (International Council for Local Environmental Initiatives – ICLEI), konvencije županov in Evropskega urada za okolje.

Več informacij:
www.europeangreencapital.eu

Facebook: http://www.facebook.com/EuropeanGreenCapitalAward

Twitter: http://twitter.com/#!/EU_GreenCapital or tweet us @EUgreencapital

Glej tudi:
http://ec.europa.eu/environment/urban/home_en.htm

Objavljeno v Novice
JSN Shine is designed by JoomlaShine.com | powered by JSN Sun Framework