Prispevki filtrirani po datumu: nedelja, 20 maj 2018
ponedeljek, 21 maj 2018 01:00

Zdravilne lastnosti bezga

Bezeg prav gotovo pozna vsak izmed vas. Toda, ali veste dovolj o tej rastlini? Naj vam razkrijemo samo nekaj zdravilnih lastnosti, ki jih bezeg vsebuje. Bezeg sodi med rod grmovnic oziroma nizkih dreves. In sicer obstaja okoli 30 različnih vrst bezga. Plod bezga je jagodast in koščičast. Verjetno vsi veste kako izgleda?

Če se kdaj sprehajate po naravi in opazite zeleno drevo z umazano belimi cvetovi, potem je velika verjetnost, da ste opazili ravno bezeg. Bezeg ima številne zdravilne lastnosti, zaradi česar so ga v pretekosti imenovali tudi zdravilna skrinjica za kmečke ljudi. Med drugim bezeg pomaga pri sladkorni bolezni, senenem nahodu, vzpodbuja delovanje znojnic, niža vročino in prehlad, čisti kri,… Že iz preteklosti omenjeno rastlino povezujejo s številnimi vraži. Nekoč so namreč verjeli, da v bezgu živijo neki dobri duhovi, ki skrbijo za dobro počutje in varnost ljudi.  Še danes ponekod veje posvečenega bezga uporabljajo za izdelavo magičnih paličic.

Kje raste bezeg

bezeg grmovjeBezeg raste v grmih, ki sežejo tudi do deset metrov visoko. Njihovi cvetovi so rumenkasto bele barve in imajo zelo značilen vonj, ki je tudi izjemno intenziven. Če boste v cvetove ugriznili, boste videli, da so grenki, plodovi, ki se iz njih razvijejo, pa sveži in surovi niso užitni. Njihov vonj in okus pa sta popolnoma drugačna. Bezeg načeloma cveti v juniju, jagode iz cvetov pa dozorijo nekje v septembru. V gozdu ga boste bolj težko našli, navadno pa raste ob jasah ali na robu gozda, marsikje pa ga zdaj že načrtno zasadijo na vrtu.

Ker ima ta rastlina mnoge zdravilne lastnosti, so ga v preteklosti imenovali »zdravilna skrinjica kmečkih ljudi«. Pomaga pri številnih težavah, od sladkorne bolezni pa do vročine, prehladov in senenih nahodov, celo čisti kri in spodbuja delovanje znojnic. Zato ni presenetljivo, da so z njim povezane tudi številne vraže. Nekoč so verjeli, da v njem živijo dobri duhovi, ki skrbijo za varnost in dobro počutje in tako naj bi ljudem, ki so imeli bezeg doma, pomagal odganjati vse škodljivce, ne le tatove, pač pa tudi čarovnice in slabe energije.

Nekoč so verjeli, da v njem živijo dobri duhovi, ki skrbijo za varnost in dobro počutje in tako naj bi ljudem, ki so imeli bezeg doma, pomagal odganjati vse škodljivce, ne le tatove, pač pa tudi čarovnice in slabe energije. Na Danskem na primer ljudje verjamejo, da pohištvo izdelano iz bezgovega lesa, prinaša nesrečo. Romi ne dovoljujejo uporabo bezgovega lesa za kurjavo. Nekateri verjamejo v dejstvo, da, če bezeg raste v bližini hiše ali ga obesimo nad okna in vrata, potem bo hiša zagotovo zaščitena. Nekateri spet trdijo, da je dobro s seboj nositi bezgov les, saj naj bi le – ta ljudi varoval od prešuštva. V preteklosti so ljudje s seboj nosili tudi bezgovo vejico s tremi vozlji, saj naj bi to preprečevalo revmatizem. Še danes pa bezeg uporabljajo na porokah, saj naj bi deloval kot amulet sreče za mladoporočenca. Kakorkoli, omenjenih ritualov in vražev je verjetno še kar nekaj. Če boste v kaj verjeli ali ne pa je povsem vaša odločitev.

V kolikor v vraže in verovanja ne verjamete, potem se raje osredotočite na vse zdravilne učinke, ki jih bezeg vsebuje. Ta cenjena rastlina je namreč uporabna prav cela, vse od poganjkov, listov in cvetov, do notranjih plasti lubja na koreninah. Raste predsvem ob sončnih legah ob robovih jas in gozdov.  Bezeg prične cveteti v juniju, jagode pa dozorijo komaj v mesecu septembru.  Mlade poganjke, liste in cvetove pa je potrebno nabirati že zgodaj spomladi in to obvezno ob sončnem vremenu. Kot smo že omenili imajo cvetovi bezga  tipično rumenkasto belo barvo. Listi in mladi poganjki bezga vsebujejo nekatere sestavine, katere v naših telesih vzpodbudijo delovanje žlez znojnic in s tem posledično vplivajo na pospešeno izločanje seča ter odvajanje strupenih snovi iz telesa.

Če se odpravite nabirat cvetove in želite doma sami pripraviti bezgov čaj ali kakšen drugi pripravek, vam svetujemo, da cvetove sušite na svežem zraku, ampak ne na soncu. Tako bodo bezgovi cvetovi ohranili svojo barvo. Ko se cvetovi posušijo, jih shranite v platnene ali papirnate vrečke in nikakor ne v plastične vrečke! Olje cvetov je tudi odlično sredstvo za obnavljanje razpokane kože. Cvetovi bezga imajo tipično aromo, sam okus cvetov pa je grenak – vendar pazite, da ne uživate svežih in surovih jagod, saj le – te niso užitne! Surove jagode povzročijo drisko, slabost, bruhanje in v najhujših primerih tudi mrzlico.

Cvetovi bezga so odlični za čiščenje organizma, prav tako pa pomagajo tudi pri kašlju, gripi, zbijanju vročine, pljučnici, prehladu in astmi. Utrjujejo namreč sluznico v žrelu in nosu in tako krepijo tudi odpornost proti okužbam. V kolikor ste eden izmed tistih, ki jih vsako leto muči seneni nahod, vam priporočamo, da si naredite pripravke iz bezgovih cvetov. Ti namreč omilijo napade senenega nahoda – uživajte jih že nekaj mesecev pred samim pojavom tega nahoda. V listih bezga se nahaja zdravilna snov, katera vpliva na količino sladkorja v krvi in ravno zaradi tega je bezgov čaj odlično sredstvo pri zdravljenju sladkorne bolezni. Poleg tega pa lahko liste uporabljate tudi kot antiseptične obkladke za rane in kot sredstvo za odganjanje insektov. Vas zanima kako učinkuje lubje na naše zdravje? Morda se vam zdi neverjetno, da bi lahko lubje neke rastline kakorkoli pozitivno učinkovalo na človeško telo in organizem, a v tem primeru je neverjetno, verjetno. Lubje debel, vej in korenin bezga deluje odvajalno, pomaga pri motnjah v delovanju ledvic, mehurja, mišičnem in sklepnem revmatizmu ter vodenici.

Uporaba bezga

Najbolje je to, da je bezeg uporaben v celoti. Uporabljamo lahko namreč prav vse od listov do poganjkov, cvetov in jagod ter celo notranjo plast lubja na koreninah. Najprej tako zgodaj spomladi (predvsem v aprilu in maju) naberemo mlade poganjke in liste, pozneje (običajno v juniju) pa že cvetove, za katere je pomembno, da jih nabiramo ob sončnem vremenu. Z bezgovimi listi in poganjki si lahko pomagamo pri čiščenju organizma, saj vsebujejo snovi, ki pospešujejo izločanje seča in delovanje znojnic. Predvsem v listih se skriva učinkovina, ki vpliva na količino sladkorja v krvi.

Najbrž je še najbolj znana uporaba bezga v obliki bezgovega sirupa ali šabese, za njiju uporabimo bezgove cvetove, ki pa so odlični ne le za čiščenje organizma, pač pa pomagajo tudi zbijati vročino, blažiti kašelj, preboleti gripo in prehlad ter celo pljučnico in astmo! Ker bezgovi cvetovi ne delujejo le kurativno, pa utrjujejo tudi sluznico v nosu in žrelu ter krepijo odpornost proti okužbam. Pripravki iz bezgovih cvetov lahko omilijo tudi napade senenega nahoda, vendar jih moramo uživati vnaprej, že nekaj mesecev preden se nam pojavi seneni nahod.

Pri uživanju bezgovih plodov ali pripravkov, morate biti pozorni na naslednje:

  • Bezga ne smejo uživati matere, ki dojijo ali nosečnice, saj vsebuje stupene alkaloide, ki lahko škodujejo plodu.
  • Bezeg uživajte v zmernih količinah, saj lahko prevelike količine povzročijo nekatere zdravstvene težave.
  • Še enkrat vas opozarjamo – ne uživajte surovih jagod!

V primeru večjih zdravstvenih težav vam svetujemo, da se o uživanju bezga raje predhodno posvetujete s svojim zdravnikom ali strokovnjakom na tem področju.

Previdno!

Še preden pa vam predstavimo recepte, s pomočjo katerih boste lahko polepšali svoje poletje s svežino bezga, vam moram razložiti še uporabnost lubja. Tudi lubje debel, vej in korenin namreč deluje odvajalno. Pomaga pri motnjah v delovanju ledvic in mehurja, vodenici, mišičnem in sklepnem revmatizmu. Iz vej Slovaki ustvarjajo celo piščali, podobne inštrumente pa izdelujejo tudi Madžari. Na Danskem sicer verjamejo, da pohištvo, izdelano iz bezgovega lesa, prinaša nesrečo, romske skupnosti pa ne dovoljujejo uporabo bezgovega lesa za kurjavo.

Ne glede na njegovo zdravilnost pa ga uživajte zmerno, saj lahko prevelika količina povzroča določene zdravstvene težave. Prav tako naj ga ne uživajo nosečnice in doječe matere, surovih svežih jagod pa nikakor ne jejte, saj niso užitne in povzročajo bruhanje in drisko ter celo mrzlico.

Bezgov čaj

bezegMarsikdo priporoča uživanje bezgovega čaja, še zlasti v času, ko razhajajo prehladi in pri obolenjih pri katerih se stanje malce popravi že s potenjem. Bezgov čaj uporabljajo za zdravljenje bronhitisa, lažjih oblik pljučnice, kašlja, nahoda, za zdravljenje revmatskih bolezni in tudi astme.  V kolikor je delovanje vaših ledvic zmanjšano in telo pomanjkljivo izloča seč, vam svetujemo, da si nabavite čaj iz bezgovih listov, saj ta pomaga odvajati nakopičene tekočine v telesu. Bezgov čaj med drugim tudi čisti kri.  Vendar, pozor! Prepričanje, da se potite, ker pijete vroč čaj, je zmotno. Raziskave so pokazale, da na potenje vplivajo predvsem snovi, ki jih vsebujejo bezgovi cvetovi in ne toplota čaja. Ta ne igra nobene vloge pri tem. Povsem zadosti je, če pijete mlačen čaj – kljub vsemu bo poskrbel za pričakovano potenje telesa.

Črni bezeg

V ljudskem zdravilstvu črni bezeg uporabljajo proti nahodu in vnetju obnosnih votlin, za izločanje vode ter kot blago odvajalo in blago protivnetno zdravilo. Poparek bezgovih cvetov naj bi spodbujal potenje, s čimer se strokovnjaki ne strinjajo povsem, saj pravijo, da je potenje zgolj posledica zaužitja vroče tekočine, pa naj bo to bezgov čaj ali juha. A ljubiteljev bezgovih pripravkov to ne moti.

Črni bezeg (Sambucus nigra) raste v Evropi in severni Ameriki. Najpogosteje ima obliko grma, a lahko zraste tudi kot drevo in doseže višino do 10 metrov. V Sloveniji lahko še danes ob številnih kmečkih hišah najdemo drevo črnega bezga, ki so ga nekoč imeli za svetega.

Kaj, kdaj in koliko

  • Proti gripi, prehladom in bronhialnim katarjem naj bi uživali poparek ali tinkturo na osnovi črnega bezga. Tudi za potilno kuro je primeren poparek. Pijemo ga trikrat na dan po eno do dve skodelici vročega čaja in ga zlasti pri kašlju sladimo z medom. Tinkturo uporabljamo tako, da trikrat na dan popijemo po jedi po 20 kapljic, razredčenih v kozarcu vode.
  • Za lajšanje vnetja grla, vnetih dlesni (gingivitis) ali ustne votline lahko uporabljamo prevretek na osnovi črnega bezga. Z njim grgramo ali izpiramo usta štiri- do šestkrat na dan, zlasti po jedi.
  • Proti driskam naj bi delovali dobro posušeni bezgovi plodovi (kadar nimamo suhih borovnic). V takem primeru naj bi večkrat na dan jemali po 10 do 15 posušenih jagod ali jih zmešali med domače čaje.
  • Pri vročičnih obolenjih zaradi osvežujočega okusa in velike količine vitaminov priporočajo bezgov sirup, bezgov sok ali bezgovo marmelado.
  • Nekateri menijo tudi, da lokalno uporabljan prevretek korenin pomaga pri odpravljanju naglavnih uši. (Jazbeci se vneto drgnejo ob korenine, da bi uničili uši v svoji dlaki.)

Čeprav črni bezeg vsebuje majhne količine sambunigrina, o strupenosti ne poročajo. Vendar čezmerna ali dolgotrajna uporaba bezgovih pripravkov povzroči preveliko izločanje kalija s sečem. Med nosečnostjo ali dojenjem bezgovih pripravkov ne uporabljajte.

Nekaj receptov za pripravke iz bezga

Cvrtje bezga

  • ¼ l mlačnega mleka
  • Pol čajne žličke soli
  • 22 dag moke
  • 3 rumenjaki
  • Sneg iz treh beljakov
  • Od 6 – 12 bezgovih cvetov
  • Maščoba za cvrenje

Navodila za pripravo: Mleko, moko in rumenjake umešajte skupaj in mešanici dodajte sladkor ter sol. Nato naredite čvrst sneg iz beljakov. Cvetove bezga splaknite z vodo, odcedite ter jih posamično pomakajte v testo in nato ocvrite na vroči masti. Ko so ocvrtki rahlo rumene barve jih potresite s sladkorjem ali pa pomakajte v pivovo testo. V kolikor želite bolj krhke cvetove, dodajte več jajc in manj moke. Privoščite pa si lahko tudi bezgove palačinke.

Šabesa

  • 4,5 litre vode
  • 30 ml vinskega ali jabolčnega kisa
  • 700 g sladkorja
  • tanko olupljena lupina limone in sok
  • 12 cvetov bezga

Zavrite vodo in jo prelijte v sterilizirano posodo. Nato dodajte sladkor in mešate vse dokler se ne raztopi. Ko se mešanica vode in sladkorja ohladi, dodajte kis, lupino limone, sok ter bezgove cvetove. Vse skupaj pokrijte s krpo in pustite stati 24 ur. Nato skozi krpo precedite tekočino v steklenice z debelim steklom. Šabesa je na red za pitje čez približno dva tedna. Servirajte jo ohlajeno.

Bezgov sok

  • 40 cvetov bezga
  • 2 limoni
  • 5 dkg citronke – citronske kisline
  • 1 košček ingverja in 1 kg sladkorja

Operite limoni in ju skrtačite v vroči vodi, v katero ste predhodno dodali ščepec sode bikarbone. Nato limoni narežite na tanke lupine. V loncu zmešajte bezgove cvetove, limoni, ingver, citronsko kislino in 2 l vode. Vso mešanico pustite stati 24 ur, nato jo precedite skozi krpo, primešajte sladkor in zavrite. Vroče nato nalijte v steklenice in zaprite. Sok pijete razredčen z navadno vodo, lahko pa ga dodate penečemu vinu ali ledenemu čaju.

Vir: http://www.bodieko.si/

Objavljeno v Zdravje
ponedeljek, 21 maj 2018 01:00

Čokoladna pita z bezgovo kremo

Bezeg prav gotovo pozna vsak izmed vas. Toda, ali veste dovolj o tej rastlini? Naj vam razkrijemo samo nekaj zdravilnih lastnosti, ki jih bezeg vsebuje. Bezeg sodi med rod grmovnic oziroma nizkih dreves. In sicer obstaja okoli 30 različnih vrst bezga. 

 

 

 

 

 

 

 

POTREBUJEMO ZA 12 KOSOV:

  • 150 g hladnega masla
  • 200 g moke
  • 100 g sladkorja v prahu
  • 1 rumenjak
  • Po 100 g temne ( 70% kakava) in mlečne čokolade
  • 3 liste želatine
  • 2 jajci
  • 100 ml penečega se vina
  • 75 ml sirupa iz ribezovih cvetov
  • 100 g smetane

PRIPRAVA:

  1. Na koščke narežite 100 g masla in ga skupaj z moko, 50 g sladkorja v prahu, rumenjakom in 1-2 žlic vode zgnetite v gladko testo. Testo zavijte v prozorno folijo za živila in ga postavite v hladilnik za približno 1 uro. Pečico segrejte na 200 °C. Pekač za pito ( premera 26 cm), namastite in obložite z razvaljanim testom. Na testo položite peki papir in ga obložite s suhimi stročnicami.
  2. Testo pecite v pečici približno 20 minut. Stročnice in papir odstranite.
  3. Raztopite 25 g temne čokolade in z njo premažite dno hlajenega testa. Želatino namočite. Rumenjake ločite od beljakov. Rumenjake, penino in sirup zmešajte ter pri zmerni temperaturi med mešanjem zavrite. Ko masa postane kremasta, jo odstavite in v njej raztopite ožeto želatino. Kremo ohladite.
  4. Beljake stepite v čvrst sneg in ga vmešajte v kremo. Kremo razmažite po testu in postavite v hladilnik za 1 uro.
  5. Smetano in preostali sladkor zavrite in odstavite. Preostalo maslo in sesekljano čokolado raztopite v smetani. Mešanico ohladite in jo prelijte na bezgovo kremo. Pito postavite v hladilnik še za 1 uro.
  6. Po želji jo okrasite s čokoladnimi ostružki.

PA DOBER TEK

Objavljeno v Sladice
ponedeljek, 21 maj 2018 01:00

Pelargonije

Pelargonije, te tako nezahtevne lepotice, so dolga leta, lahko rečemo celo desetletja, veljale za ene najbolj priljubljenih rastlin, s katerimi smo krasili okenske police in balkone.

Že naše babice in prababice so poznale vrsto pelargonije z imenom roženkravt. Rasel je pri vsaki slovenski hiši na okenski polici, verjetno tudi zato, ker je s svojim vonjem odganjal mrčes. V številnih narodnih pesmih je omenjan slovenski šopek, ki vsebuje roženkravt, rožmarin in nageljn.

Okoli l.1970 so k nam iz Avstrije prišle bršljanke in z vso silo preplavile slovenske balkone. Ni bilo hiše, katere balkon ne bi bil zasajen z rdečimi, kasneje tudi roza bršljankami.


brsljankebalkonIn ravno zaradi teh monotonih zasaditev, na več metrov dolgih balkonih, enakih pri vseh hišah na vasi, so se marsikomu pelargonije »zamerile«. Predvsem mlajše generacije jih ne marajo, misleč, da so uporabne samo na tak način.


surfinije22Z letom 1990 so pravi razcvet doživele surfinije. Tudi pri nas. Meterske zasaditve balkonov z bršljankami so zamenjale zasaditve s surfinijami. Roza, vijolične, bele surfinije,...Marsikdo je raje posegel po milijon zvončkih - surfiniji sorodni rastlini z drobnejšimi cvetovi.
Bilo je mnogo balkonov z bujno rastočimi in cvetočimi surfinijami, ki pa so za tako lepoto zahtevale ogromno nege. Zalivanje, v vročih dneh kar dvakrat na dan, redno dognojevanje dvakrat na teden, ....Zato je bilo tudi razočaranj veliko, saj brez dosledne nege niso cvetele, že kratkotrajna suša pa je surfinije dobesedno uničila in večinoma jim ni bilo več pomoči.

Poleg surfinij so k nam prihajale nove rastline primerne za korita. Tako zadnjih 10 let vsako leto prinese nekaj novosti. Pelargonije, skupaj z nageljni, fuksijami, petunijami in begonijami, ki so bili stalnica zasaditev korit, nadomeščajo slapovi surfinij, verben, bidensa in moljevke. Vedno bolj so priljubljene pisane mešane zasaditve v neštetih možnostih z lobelijo, bakopo, diascijo, nemezijo in še bi lahko naštevali.

mesana zasaditev pelargonije mesana zasaditev pelargonije1

Vendar novejše rastline niso vedno preproste za gojenje, zato je še toliko bolj nujno poznati njihove lastnosti in potrebe. Kajti v nasprotnem nas lahko hitro razočarajo. Če nimate na voljo idealnih razmer na balkonu, če ne nameravate posvečati rastlinam preveč časa in pozornosti, vseeno pa bi želeli ozeleniti okenske police in si balkon spremeniti v z rastlinami okrašen prijeten kotiček za počivanje, je bolje posegati po nezahtevnih rastlinah. Med temi pa so pelargonije še zmeraj kraljice.

Pelargonij je ogromno vrst in sort. Verjamem, da lahko vsak najde sebi ljube in z njimi pričara na svojem balkonu lepe in nezahtevne zasaditve.

Videli boste, da so lahko pelargonije več kot prekrasne v kombiniranih zasaditvah s prav tako nezahtevnimi dišavnicami in trajnicami, primerne za popolne začetnike in še tako muhaste in izbirčne ljubitelje rož.

Danes poznamo že več kot 250 vrst pelargonij. Od tega jih večina izvira iz jugozahodne Afrike, nekaj zanimivih pa prihaja tudi iz Avstralije, Male Azije, Saudske Arabije. Prva pelargonija, prinešana v Evropo, in sicer v London l. 1709, je bila vrsta Pelargonium zonale. Rastlina je postala tako priljubljena, da so ji sledile še druge vrste, žlahtnitelji pa so vzgojili številne križance. Leta 1870 je bilo vzgojenih že več kot 600 različnih sort pelargonij. Koliko jih poznamo danes, pa lahko le ugibamo.

Pelargonije spadajo v družino krvomočnic – Geraniaceae.
Glede na način rasti, obliko listov in cvetov ter poreklo, jih delimo v več skupin: 

Pelargonije zonalke

Sorte izvirajo iz vrste Pelargonium zonale.
Listi so okrogle ali ledvičaste oblike, zanimivih barv, od zlate do rdeče, pogosto večbarvni, z nagubanim listnim robom in močno izraženim pasom. Tako lepi, da je zonalke vredno gojiti že samo zaradi njih. Pri mnogih zonalkah je del lista – cona, temneje obarvan, po čemer so pelargonije zonalke tudi dobile ime.

pelargonija zonalka 1 pelargonija zonalka 2 pelargonija zonalka 3 pelargonija zonalka 4

Cvetovi so enostavni, vrstnati, zvezdasti in tudi kaktusovim podobni, vendar vsi s petimi cvetnimi listi. Združeni so v okroglasta socvetja. Barv je neskončno, vse od snežno bele, različnih odtenkov roza, lila, oranžne, temno rdeče, pa do dvobarvnih.

Pelargonije bršljanke

Z latinskim imenom jih poimenijemo Pelargonium peltatum.
Usnjati okroglasti listi so trikrpato narezani in zelo podobni bršljanovim. Rast bršljank je polegla, zato so zelo primerne za sajenje v viseče košare in korita. Sorte z enojnimi cvetovi imajo daljše poganjke, pri sortah z dvojnimi - vrstnatimi cvetovi pa je rast kompaktnejša, poganjki so krajši. V Angliji so slednje zelo priljubljene, med tem ko pri nas raje posegamo po bršljankah z enojnimi cvetovi in dolgimi poganjki.

Pelargonija bršljanka 1 Pelargonija bršljanka 2

Cvetovi so najrazličnejših barv, kot smo že omenili, so lahko enojni ali dvojni. Pri enojnih odstranjevanje odcvetelih ni potrebno, boj pa so odporne tudi na dež. Sorte z dvojnimi cvetovi raje postavimo pod kap.

Pelargonije regalke

Pravimo jim tudi angleške, velikocvetne ali žlahtne pelargonije, z latinskim imenom Pelargonium grandiflorum ali P. domesticum.

pelargonija regalka 1 pelargonija regalka 2 pelargonija regalka 3

Regalke imajo okroglaste do jajčaste, globoko narezane liste. V primerjavi z drugimi pelargonijami so pri večini sort cvetovi zelo veliki, podobni azalejinim, enostavni, vrstnati ali polnjeni. Oblika je nekoliko trobentasta, cvetni listi imajo razločno valovit rob. Barve so žive, pri mnogih sortah se prelivajo, sredina cveta pa je vedno temna. Žal so na neugodne vremenske razmere cvetovi malo bolj občutljivi in tudi čas cvetenja je krajši kot pri ostali pelargonijah. Poznamo tudi sorte z majhnimi cvetovi, ki spominjajo na cvetove dišečih pelargonij.

Angelske pelargonije

V to skupino pelargonij spadajo kultivarji pridobljeni s križanjem P. crispum in regalkami. Večinoma so to pokončno rastoči grmički, obstaja pa tudi nekaj kultivarjev katerih rast je previsna.

angelska pelargonija 1 angelska pelargonija 2

Listi so majhni, podobni kot pri vrsti P. crispum. Cvetovi so manjši kot pri regalkah, enostavni, enobarvni in dvobarvni.

Dišeče pelargonije

Poznanih je veliko vrst dišečih pelargonij, žal je pri nas razširjena samo Pelargonium graveolens ali roženkravt. Dišeče pelargonije gojimo predvsem zaradi prijetno dišečih listov, iz katerih se sprosti vonj, ko jih nežno stisnemo s prsti. Eterično olje je zelo cenjeno v parfumeriji in kozmetiki. Listi so manjši kot pri ostalih vrstah, pogosto nakodrani.

Diseca pelargonija 1 Diseca pelargonija 2

Dišijo lahko po limoni (P.asperum, P. crispum, P. citronella, P. scabrum), vrtnicah (P. capitatum, P. graveolens), meti (P. tomentosum), jabolkih (P. odoratissimum), mošusu (P. quercifolium "Royal Oak"), muškatnem orešku (P. fragrans)…Vonj je zjutraj najintenzivnejši. Cvetovi so drobni, enostavni, večinoma bele ali svetlo rožnate barve.

Pelargonije Unique

Pelargonija uniqueSo visokorastoče polgrmičaste rastline. Listi so po obliki zelo različni, pri nekaterih sortah tudi dišijo. Cvetovi so enojni, podobni kot pri regalkah in cvetijo neprenehoma od pomladi do konca jeseni.

Omenimo naj še botanične pelargonije (npr. P.sidiodes) iz katerih izvirajo vse ostale, primarne hibride, ki so rezultat prvega križanja med dvema botaničnima vrstama in sukulentne pelargonije.

 

 

Pelargonije - oskrba in vzgoja

Sajenje in oskrba

Pelargonije ljubijo sonce, zato jim namenimo čim bolj sončno mesto. Uspevale bodo tudi v delni senci in senci, vendar bodo tam dosti manj cvetele.
Na splošno velja za vse pelargonije z dvojnimi cvetovi, da ne marajo dežja, zato jih sadimo na mesta, ki so pod streho.

Zemljo za sajenje si lahko pripravimo sami iz mešanice vrtne zelje, mivke in komposta. Sicer pa so v naših vrtnih centrih na voljo kvalitetni ekološki substrati brez šote in dodanih mineralnih gnojil.

Pelargonije ne potrebujejo veliko vode, zato zalivamo zmerno. Dovolj bo, če jih zalijemo vsake tri do štiri dni, tudi ko je največja vročina. Zalijemo toliko, da voda priteče v podstavek. To pomeni, da se je napojila vsa zemlja in rastline bodo imele na razpolago dovolj vode kar za nekaj dni. Če zalivamo vsak dan, vendar ravno toliko, da namočimo zgornjo plast zemlje, voda hitro izhlapi, rastlinam pa je ne ostane skoraj nič. Če zalivamo prepogosto in še obilno, je zemlja preveč vlažna, korenine gnijejo, hitreje se razvijejo tudi različne glivične bolezni.
Za preprečitev bolezni je nujno potrebno odstranjevanje odcvetelih cvetov pri vseh pelargonijah, razen pri bršljankah z enojnimi cvetovi. Dognojujemo jih enkrat na mesec s tekočimi ekološkimi gnojili.

Pelargonije so zelo nezahtevne balkonske rastline. Če želimo imeti trajnostni in nezahteven kotiček, če nimamo časa za vsakodnevno oskrbo rastlin, če razmišljamo ekološko celostno in ne želimo porabljati pitne vode za zahtevne balkonske rastline ter vsako leto znova kupovati balkonskega cvetja, sadimo pelargonije skupaj s trajnicami in dišavnicami. Te rastline prav tako kot pelargonije prezimimo in naslednje leto znova uživamo v njihovi lepoti. Za popestritev ali potešitev želje po spremembi, naslednje leto dokupimo kakšno rastlino, ki nam je všeč, lahko pa že samo drugačna postavitev korit in loncev doprinese k popolnoma drugačnemu izgledu balkona, kot je bil lansko sezono.

Mešane zasaditve

Če imajo rastline popolnoma enake potrebe po zalivanju in gnojenju, jih posadimo v korita in lonce skupaj (slika spodaj levo), če se po teh potrebah razlikujejo, pa je bolje, da rastejo vsaka v svojem loncu. Včasih se katera na začetku zelo lepa kombinacija kaj kmalu spremeni v žalostno sliko. To se zgodi, če sadimo skupaj s pelargonijami rastline, ki potrebujejo veliko nege, torej pogosto zalivanje in dognojevanje. Tako kot npr. kovačnik na sliki spodaj desno, ki potrebuje malo več vode, kot pelargonije zonalke. Zato sta posajena vsak v svojo posodo.

Razmnoževanje

Pelargonije razmnožujemo s potaknjenci, ki jih pripravimo konec poletja, najbolje v drugi polovici avgusta. Izbiramo kratko letošnjo mlado rast, ki izvira blizu dna močnih rastlin. Odrežemo jih z ostrim nožem tik pod kolencem. Odstranimo spodnje liste in potaknjence en dan sušimo na zraku. Posadimo jih v lahko zračno prst in postavimo v zavetno lego. Pred mrazom lončke s potaknjenci umaknemo v notranje prostore, najbolje je, če jim namenimo svetlo mesto, ki ima okoli 18ºC. Spomladi jih posadimo v lonce in korita.

Prezimovanje

V jeseni pustimo rastline zunaj kar se le da dolgo. Pred morebitnim padcem temperatur jih zaščitimo z vrtnarsko kopreno, časopisnim papirjem, juto. Ko nastopi daljše obdobje mraza, jih prenesemo v notranjost.

Prostor za prezimovanje mora biti svetel in hladen, s temperaturo nad 10ºC.
Rastlinam odstranimo odcvetele cvetove in popke.

Bršljankam skrajšamo poganjke. Pri zonalkah se, če jih skrajšamo jeseni, rada pojavijo glivična obolenja, zato jim odstranimo le večji del listov, skrajšamo pa jih spomladi. Zalivamo na dva do tri tedne.

Pri pravilni oskrbi lahko gojimo pelargonije zonalke tudi v stanovanju, kjer cvetejo skoraj vse leto. Namenimo jim svetel, vendar ne pretopel prostor. Najbolj jim ustreza temperatura okoli 15ºC. Zalivamo poredko, prst naj bo bolj suha. Enkrat na tri tedne gnojimo z ekološkimi tekočimi gnoji za cvetoče rastline. Redno odstranjujemo odcvetele cvetove in ovenele liste. Rastlin ni potrebno presajati, dokler lonček res ni pretesen.

 Vir: http://www.cvetlicna.si

Objavljeno v Balkonsko cvetje