Prispevki filtrirani po datumu: torek, 19 april 2016
Ker se v ljubiteljskem vrtnarjenju pri nas visoke grede hitro množijo, v času najintenzivnejših vrtičkarskih priprav vabijo (DeloIndom) vse, ki ste se odločili zanje, da z njimi delite svojo izkušnjo. V sodelovanju s pokroviteljem, podjetjem Merkur, bodo v nagradni igri, ki jo boste lahko vsak dan spremljali na njihovi spletni strani, podelili lepe nagrade petim, ki bodo najbolje predstavili svoj primer dobre prakse, nagradili pa bodo tudi deset bralcev, ki bodo odločali o najboljših. Do izteka nagradne igre bodo v sodelovanju z Merkurjevimi vrtnarskimi strokovnjaki v spletni svetovalnici odgovarjali na vaša vprašanja.

 

Ker prvi krog nagradne igre, v katerem bodo sprejemali vaše izkušnje, začenjajo jutri, 20. aprila, trajal pa bo do 29. aprila do 9. ure, kar zavihajte rokave. Kaj pričakujejo od vas? Nekaj fotografij (največ pet) vaše visoke grede, med postopkom gradnje ali zasajene, bodisi iz preteklih let ali pravkar narejenih posnetkov, s katerimi dokumentirate svoj letošnji projekt. Fotografije mora spremljati krajše besedilo s povzetkom izkušenj. Dolgo naj bo od dva do tri odstavke ali ne daljše od 1000 znakov v računalniškem urejevalniku besedil. Pri pisanju imejte v mislih, da bo v pomoč vrtičkarjem, ki se na postavitev visoke grede šele pripravljajo.

Besedilo in fotografije lahko na spletno stran nagradne igre Visoke grede med 20. in 29. aprilom vnesete sami, za tiste, ki jih boste poslali bodisi po elektronski pošti na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.ali po navadni pošti na Deloindom, Dunajska 5, 1509 Ljubljana (obakrat s pripisom Visoke grede), pa bodo to naredili v uredništvu. Tekmovalci naj seveda ne pozabijo napisati imena in priimka, celotnega naslova, telefonske številke in elektronskega naslova, če ga imajo.

V tiskani prilogi in na njihovi spletni strani bodo 4. maja napovedali prvi krog glasovanja in njegova pravila. V njem boste svoje favorite izbirali vi, bralci in obiskovalci naše spletne strani, finaliste pa bo določila tudi strokovna komisija, sestavljena iz članov uredništva in Merkurjevih strokovnjakov. Z glasovanjem, ki bo potekalo med 4. in 11. majem, boste bralci izbrali dva, strokovna komisija pa še tri tekmovalce, ki se bodo uvrstili drugi krog. O zmagovalcu in dobit­nikih nagrad boste v drugem krogu glasovanja med 18. in 25. majem odločali samo vi, bodisi na naši spletni strani ali z glasovnico, natisnjeno v prilogi. Nagrajene vrtnarje in dobitnike nagrad, ki jih bo med glasovalci določil žreb, bodo objavili 1. junija.

In nagrade? Tistemu, ki bo drugim najbolje predstavil svoje izkušnje z visoko gredo, bo pokrovitelj Merkur podaril darilno kartico za 150 evrov za nakup v njegovih vrtnih centrih, drugo- in tretjeuvrščeni bosta prejela kartici v vrednosti 100 evrov, četrto- in petouvrščeni pa za 50 evrov. Žreb bo izmed glasovalcev izbral deset nagrajencev, ki bodo prejeli Merkurjeve darilne kartice v vrednosti 25 evrov.

Visoke grede, o katerih obširneje pišemo v tokratni številki priloge Deloindom, imajo že dolgo zgodovino, lahko jih denimo primerjamo z dvignjenimi polkrožnimi gredami, ki so jih uporabljali na Daljnem vzhodu, gredami na srednjeveških samostanskih vrtovih in drugod. Njihova skupna značilnost, ki jo uporablja tudi permakultura, je, da so za jedro nasutja uporabljeni porozni naravni materiali, kot so ostanki lesa, veje, listja, nad njimi pa kompost, ki pri razpadanju tvori humus in zvišuje temperaturo v notranjosti grede. Ker z visoko gredo dvignemo obdelovalno površino ne samo bliže k rokam, da se nam ni treba sklanjati, temveč tudi bliže k očem, verjamemo, da se vam bo ob bujni rasti porodilo veliko vprašanj, povezanih z gojenjem vrtnin. Na vaše zadrege bo v naši spletni svetovalnici odgovarjal strokovnjak Dejan Udovč, ki svoje bogato znanje že vrsto let predaja Merkurjevim kupcem. Na spletni strani podjetja najdete tudi pregledno razčlen­jena priporočila o izdelavi visokih gred.

Vir: http://www.deloindom.si/

Objavljeno v Vrtnarjenje
Škodljiva raba alkohola v Sloveniji predstavlja velik javnozdravstveni problem, ki pa je tudi družbeni problem, saj posledice nosi tako posameznik kot njegovi svojci, pa tudi lokalna skupnost in celotna družba. Zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje menimo, da je za zajezitev problematike in učinkovitejše spopadanje z njo potreben širši družbeni konsenz glede ukrepov.

Registrirana poraba alkohola v letu 2014 je v Sloveniji znašala 10,9 litrov čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let. Istega leta smo v Sloveniji zabeležili 804 primere smrti, izključno zaradi alkohola, izgubili smo vsaj 4.367 let potencialnega življenja zaradi prezgodnjih smrti ali 10 let potencialnega življenja na vsako umrlo osebo. Skupaj je bilo 3.545 primerov bolnišničnih zdravljenj, 184 primerov je bilo pri mlajših od 19 let. Vsak dan v Sloveniji v povprečju umreta vsaj dve osebi, v bolnišnicah pa se vsakodnevno zdravi 10 oseb zaradi bolezni in stanj, ki so dokazano posledica izključno škodljive rabe alkohola. Vse te smrti in bolnišnična zdravljenja, ki bolj prizadenejo moške, bi lahko v celoti in enostavno preprečili, saj bi zadostovalo že manj tvegano pitje alkohola in/ali abstinenca.  

»Alkohol je najbolj priljubljena in razširjena psihoaktivna snov, ki povzroča več kot 200 bolezenskih stanj, poškodb in zastrupitev, nekatera od teh so stoodstotno pripisljiva alkoholu, kar pomeni, da se ne morejo razviti, če oseba ne pije alkohola, pri drugih stanjih pa alkohol predstavlja dodaten vzrok, kot so npr. prometne nesreče zaradi vožnje pod vplivom alkohola, samomor ali rak,« ,« je povedala zdravnica dr. Barbara Lovrečič, nacionalna ekspertka za javno zdravje z NIJZ in opozorila, da v Sloveniji problematika alkohola že dolgo predstavlja velik javnozdravstveni in tudi širši družbeni problem. Za Slovenijo je namreč značilna izrazito lahka dostopnost do alkohola, pa tudi pri izrazito visoki porabi alkohola na prebivalca imamo družbeni odnos, ki je alkoholu kulturološko naklonjen in spodbuja pitje alkohola, do opijanja v javnosti pa je izrazito strpen. To se odraža tudi v problematičnih pivskih navadah Slovencev.

Kot ugotavlja zdravnica psihiatrinja dr. Mercedes Lovrečič, z NIJZ je v Sloveniji visoka poraba alkohola in s tem tudi velike zdravstvene posledice škodljive rabe alkohola: »Med odraslimi prebivalci v starosti od 25 do 64 let vsaka deseta oseba čezmerno pije alkohol, s starostjo pa čezmerno pitje alkohola še narašča. Moški v primerjavi z ženskami pogosteje pijejoalkohol in tudi v večjih količinah. Registrirana poraba alkohola v letu 2014 je v Sloveniji znašala 10.9 litra čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let, kar predstavlja visoko porabo alkohola. V letu 2014 se je poraba alkohola v primerjavi s prejšnjim letom povečala, predvsem na račun zalog piva in vina, in je bila primerljiva s tisto iz leta 2012. Polovico registrirane porabe alkohola je predstavljalo pivo (49 %), sledilo je vino (43 %) in žgane pijače (8 %)«. 

alkohol statistika 2014 infografika 3k

Statistika umrljivosti zaradi  škodljive rabe alkohola
V letu 2014 smo imeli v Sloveniji med prebivalci, , zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov (to pomeni, da je 100-odstotni vzrok bolezni ali stanja alkohol):
  • 804 smrti (635 moških, 169 žensk),
  • 38,5 smrti na 100.000 prebivalcev starih 15 let in več ,
  • 4,3 % vseh smrti v državi (7 % pri moških in 2 % pri ženskah),
  • vsak dan sta v povprečju umrli vsaj dve osebi,
  • več kot polovica jih je umrla pred svojim 65. letom starosti, kar pomeni prezgodnjo smrt,
  • skupaj izgubili vsaj 4367,5 let potencialnega življenja ali 9,8 let potencialnega življenja na  vsako umrlo osebo (največ 12 let na umrlega v Notranjsko-kraški in najmanj 7,1 let v Zasavski regiji)
  • najpogostejši vzrok smrti alkoholna bolezen jeter (59 %) ter duševne in vedenjske motnje  zaradi uživanja alkohola (27 %).
  • Zdravnica dr. Barbara Lovrečič z NIJZ je povedala: »Problematika umrljivosti zaradi alkohola je še bolj obsežna kot jo dejansko lahko spremljamo. Izpostavljenost alkoholu namreč predstavlja tveganje za nastanek nekaterih vrst rakavih obolenj: raka ustne votline in žrela, grla in požiralnika, raka jeter, debelega črevesa, danke in dojk, ki ga strokovnjaki povezujejo predvsem s čezmernim pitjem alkohola. Čezmerno pitje alkohola predstavlja pomemben dejavnik tveganja za nastanek raka, pogosteje in več alkohola popijemo večje imamo tveganje za nastanek rakavih obolenj. Tveganje za nastanek raka ustne votline in žrela, požiralnika ter dojk je prisotno tudi pri tistih, ki pijejo alkohol v manjšem obsegu in je večje v primerjavi s tistimi, kialkohola ne pijejo.« Vendar tveganje za nastanek raka ni prisotno le pri čezmernih pivcih alkoholnih pijač. Raziskovalci namreč soglašajo, da ne poznamo varne količine ali pivske navade, ki bi bila varna z vidika tveganja za nastanek raka, tako imajo večje tveganje za nastanek raka tudi tisti, ki pijejo alkohol zmerno oziroma v mejah manj tveganega pitjaalkohola v primerjavi s tistimi, ki alkohola ne pijejo. Splošna javnost pa ne pozna dovolj dobro tveganj za nastanek raka, ki so povezane z izpostavljenostjo alkoholu. Pri umrljivosti zaradi alkohola je potrebno upoštevati tudi vsa tista bolezenska stanja, kjer je alkohol le eden od vzrokov, pa tudi npr. smrti zaradi prometnih nezgod, ki jih povzročijo alkoholizirani vozniki, umore in samomore, povezane z alkoholom, kar pomeni, da je breme umrljivosti zaradi alkoholabistveno večje, kot ga trenutno z zgoraj prikazanimi podatki spremljamo. 

    Statitika hospitalizacij in zdravljenja zaradi škodljive rabe alkohola

    V letu 2014 je v Sloveniji bilo:

    • skupaj 3.545 primerov hospitalizacij izključno zaradi posledic škodljive rabe alkohola,
    • 10 oseb se je v povprečju vsakodnevno zdravilo zaradi bolezni in stanj, ki so bile stoodstotno pripisljive alkoholu,
    • najpogostejši vzrok za hospitalizacije so bile duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola (72 %), alkoholna bolezen jeter (23 %),
    • 184 bolnišnično obravnavnih primerov (5 %) so bili mladi do 19. leta starosti.


    »Še posebej so skrb zbujajoči podatki, ki kažejo, da se težje zdravstvene posledice zaradi alkohola pojavljajo tudi že pri mladoletnih in mladih, ki jim alkohol, še posebej v večjih količinah, že zaradi samih učinkov na možgane močno odsvetujemo. Možgani otroka so namreč zaradi procesov razvoja možganov, pri mladostnikih pa zaradi procesa dozorevanja možganov, bolj ranljivi za učinke in toksične posledice alkohola. Zmotno je tudi prepričanje, da je po dopolnjenem 18. letu starosti raba alkoholaz vidika možganov varna. Človeški možgani dozorevajo do srede 20. letih in tudi kasneje in so prav zato v tem obdobju dovzetnejši za učinke in posledice alkohola. Ravno zaradi razvojnih značilnosti človeških možganov zgodnejši stik z alkoholompredstavlja večje tveganje za kasnejši razvoj zasvojenosti z alkoholom. Alkohol ima psihoaktiven učinek, povzroča odmiranje možganskih pa tudi drugih celic in povzroča zasvojenost«, je opozorila zdravnica dr. Barbara Lovrečič, nacionalna ekspertka za javno zdravje z NIJZ, ki je poleg genetske predispozicije poudarila tudi pomen zgleda in vzorcev vedenja iz okolice.

    Spremljanje bolnišničnega zdravljenja zdravstvenih posledic škodljive rabe alkohola kaže le del slike zaradi alkoholaprizadetega zdravja, saj se vsi, ki so zdravljenja potrebni, ne zdravijo v bolnišnici ali pa sploh ne poiščejo zdravstvene pomoči. »Deloma je to povezano s hudo stigmo, ki spremlja duševne motnje, še posebej pa zasvojenost z alkoholom. Čeprav gre pri zasvojenosti z alkoholom za bolezen možganov, je družba po eni strani izrazito strpna do opijanja v javnosti, po drugi strani pa izrazito nestrpna do tistih, ki so svoji okolici razkrili, da so se zaradi teh težav zdravili. Ti bolniki tudi zaradi stigme iščejo pomoč kasneje, čeprav bi bila ob zgodnejšem zdravljenju prognoza boljša,« je povedala dr. Mercedes Lovrečič zdravnica psihiatrinja z NIJZ.

    Učinkoviti ukrepi alkoholne politike

    Svetovna zdravstvena organizacija med najuspešnejše ukrepe alkoholne politike, ki dokazano zmanjšujejo škodo zaradialkohola, uvršča davčne in cenovne ukrepe (cenovna politika alkohola, obdavčitev in trošarine), omejevanje dostopa (licenciranje, prepoved prodaje mladoletnim, določitev minimalne starosti za nakup alkohola), skrb za varnost v cestnem prometu (omejitev oziroma ničelna koncentracija alkohola v krvi za vse voznike, redna naključna testiranja voznikov), zdravljenje stanj in posledic škodljive rabe alkohola-predvsem zdravljenje zasvojenosti z alkoholom, kratke svetovalne programe pri zgodaj prepoznanih tveganih pivcih. Take ukrepe javnost pri nas večinoma podpira, saj jih prepoznava kot koristne za zaščito zdravja.

    Vir: http://www.nijz.si/

Objavljeno v Zdravje
torek, 19 april 2016 10:47

Kaj imate pa vi v svoji kuhinji?

Skoraj vsak dan kupujemo živila za svojo družino. Pa vendar, kaj pravzaprav vemo o njih?

"Poskrbi za zdravje kosti, antioksidant, nizka vsebnost maščob, pomaga pri prebavi ..." Lahko, da ste videli take trditve na embalaži jogurta, piškotov in žitnih ploščic, če navedemo le nekatere. Take trditve so resna zadeva, saj jim večina verjame.

Preverite mini spletno stran s prehranskimi nasveti za bolj zdrave prehranske izbire, ki smo jo potrošniške organizacije pripravile skupaj z BEUC, našo krovno evropsko potrošniško organizacijo. Tudi v slovenščini!

Vir: https://www.zps.si

Objavljeno v Novice
JSN Shine is designed by JoomlaShine.com | powered by JSN Sun Framework