Prispevki filtrirani po datumu: nedelja, 10 april 2016
ponedeljek, 11 april 2016 00:00

Sajenje balkonskega cvetja

Cvetalov storkovnjak g. Slavko Zgonec nam v zelo poučnem video posnetku predstavi celoten postopek sajenja balkonskega cvetja - kako pripraviti substrat, katere izdelke pri tem uporabiti, kako jih zaščititi in jim omogočiti dovolj hranil.

Za kakršnakoli vprašanja pa lahko se lahko na g. Zgonca obnete tudi sami, tako da pišete na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali pa pokličete na 080 2270.

© 2012 Agroruše d.o.o. | www.agroruse.si

 

 

Vir: youtube

Objavljeno v Video
ponedeljek, 11 april 2016 00:00

Zeliščni vrt

Kuhanje s svežimi zelišči je za vsako kuharico nekaj posebnega, njeni domači pa bodo hitro opazili poseben, boljši okus hrane. Ravno tako so poletni zeliščni napitki veliko bolj zdravi od vseh kupljenih »sladkanih vod«, ki jim mnogi pravijo sokovi, zimski čaji pa prijetno ogrejejo ali celo premagajo kakšen prehlad. Zelišča lahko gojimo na posebnem, njim dodeljenem kotičku, ki ga imenujemo zeliščni vrt, vsako leto si lahko svoja najljubša vzgojimo tudi v koritih na balkonu, oknu ali terasi, nekatera pa so skoraj obvezna na zelenjavnem vrtu. Zeliščni vrt je lahko tudi lep okras okolice naše hiše.

Zeliščni vrt je bil pravzaprav prvi vrtiček naših prednikov. Še preden so gojili zelenjavo v bližini svojega domovanja, so tja preselili najbolj potrebna zelišča, da jih niso ves čas iskali in nabirali na travnikih.

Za zeliščni vrt izberimo najbolj sončen kotiček. Če je mogoče, naj bo čim bliže kuhinji, da bomo prav ob vsakem kuhanju uporabili domača zelišča. Večina se jih najbolje počuti na polnem soncu, le nekaj je takih, ki uspevajo v senci. Še nekaj moramo zagotoviti, odcednost zemlje. Najhujši sovražnik naših zelišč je namreč stoječa voda.

Pred oblikovanjem zeliščnega vrtička je treba zemljišče dobro očistiti, predvsem se moramo znebiti trajnih plevelov. Pozneje jih je namreč izredno težko odstranjevati, saj se zelišča sama močno zasejejo, razsejejo in razrastejo. Če boste za zeliščni vrt prekopali zelenico, priporočam, da spomladi posejete najprej belo gorjušico. Tik pred cvetenjem jo pokosite in vso zeleno maso zadelajte v tla. Še bolje bi bilo vse skupaj narediti jeseni. Nato gredico obogatite s kompostom. Potrebujete ga tri do štiri litre za vsak kvadratni meter. Kompost pomešajte v zgornjo 25-centimetrsko plast, zemljo poravnajte in pripravljena je na sajenje.

Kako oblikovati zeliščni vrt 

Zeliščni vrt naj bo v okrasne in uporabne namene. Zato pri oblikovanju pustite krila svoji domišljiji. Ni pravil, kakšen je pravi vrt. Lahko je svobodno oblikovan z gredicami v naravnih, zaokroženih linijah. Lahko pa je stroge, geometrijske zasnove, kot tradicionalni samostanski in grajski vrtovi. Nekoč je oblikovanje takega vrta pravzaprav veljalo za umetnost in je čipkasto oblikovan vrt pomenil več kot lepe slike. Zeliščni vrt lahko nastane tudi med tlakovci ali ploščami. Odstranite posamezne plošče in med njimi posadite svoje najljubše rastline. Lahko pa jih vključite tudi med cvetlice v skalnjak. Tam se tako najbolje počutijo, saj so to, kot je že bilo napisano, velike ljubiteljice sonca in vročine.

Prav posebna oblika je zeliščna spirala. To je v bistvu skalnjak, vendar je oblikovan v obliki spirale. Skale, kamenje dajejo zeliščem dodatno toploto, sonce se odbija še od kamenja, zagotavlja pa tudi odcednost, odvajanje vode. Vendar je pomembno, da spiralo najprej oblikujemo s kamenjem in šele nato vmes nasujemo zemljo. Ta naj bo kar vrtna, obogatena s kompostom. Spirala se navadno konča z vodnim motivom, ob katerem sadimo na primer baldrijan, kolmež, limonsko travo in še kakšno zelišče, ki potrebuje več vlage. Gnojimo le malo, zagotovo se izogibamo mineralnih, umetnih gnojili. Vsako drugo leto dodamo nekaj komposta. Tudi zalivati nam zeliščnega vrtička skoraj ni treba.

Zelišča so lahko trajnice, enoletnice, grmovnice in tudi drevesa

Za zelišča smo poimenovali številne rastline, ki imajo nekatere prav posebne lastnosti. V nekaterih svojih delih vsebujejo posebne snovi – učinkovine, ki jih človek s pridom uporablja za varovanje zdravja, izboljšanje okusa številnim jedem, pa tudi v kozmetiki in še drugje. Te učinkovine so različne kemične snovi, smole, eterična olja, alkaloidi in čreslovine. Vsebuje jih veliko rastlin, samo nekatere jih imajo veliko več. Katere bomo gojili na našem vrtu, je seveda odvisno od naših želja in potreb. Vedeti pa je treba, ali lahko prezimijo na prostem – torej so trajnice, ali so to trajne zeli, grmovnice ali celo drevesa. Veliko sredozemskih rastlin v večjem delu Slovenije ne bo preživelo vsake zime. To sta na primer lovor in rožmarin, pa še kakšno drugo zelišče. Nekatere so prezim­no trdne zeli, najbolj poznamo različne vrste timijanov, mete, melise in še veliko drugih. Trajnice sadimo na zeliščni vrt, saj ostanejo na istem mestu več let. Enoletnice pa je treba posejati vsako leto znova. Najbolj znana sta šetraj in bazilika.

Ravno enoletna zelišča so izredno dobrodošla in zdravilna tudi na zelenjavnem vrtu. Znano je, da je za zdravje paradižnika in kumar dobro, če ob njih raste bazilika. Zato naj bo bazilika na zelenjavnem vrtu vedno kot spremljevalka plodovk. Ognjič, žametnica in kapucinka so ravno tako nepogrešljivi. Lahko jih sadimo na robove gredic, lahko pa jih pustimo, da rastejo tudi med vrtninami. Kamilice so odlična družba kapusnic. Veliko manj bo bolhačev in gosenic na njih. Prav tako so dobre spremljevalke solate in blitve. Koper, koriander in janež so koristni sosedi rdeči pesi in čebulnicam. Šetraj je že od nekdaj spremljevalec fižola. Ob jagodah bo v veliko pomoč drobnjak. Drobnjak je sicer trajnica, a ga z lahkoto presadimo in razsadimo na novo mesto. Jagode presajamo vsaki dve leti, skupaj z njimi pa presadimo tudi grmičke drobnjaka. To je le nekaj dobrih sosedov na zelenjavnem vrtu.

Svetujem torej, da trajnice posadite na zeliščni vrt. Tudi enoletnice tam ne bodo škodile, posebno tiste, ki se same zasejejo. Vendar naj zelišča dišijo, cvetijo in rastejo tudi na zelen­javnem vrtu. Tisti, ki nimate svojega koščka zemlje, pa jih lahko posadite v lonce, korita ali celo v druge zanimive posode. Pomembno je, da jih postavite na sončna in topla mesta. Bolj boste rezali, večji pridelek boste imeli. Veliko trajnic prezimi tudi v posodah, zato za pridelavo najljubših zelišč ni ovir.

Stoletja so ljudje uporabljali rastline tako v zdravilne kot druge namene. Bila so jim v veliko korist in pomoč. Čeprav evropska zakonodaja pridelovanje in predvsem prodajo pod imenom »zdravilna« prepoveduje, naj vas to ne moti. O uporabi in njihovih zdravilnih lastnostih se je treba dobro pozanimati in napotke, navodila tudi upoštevati. Nepravilna uporaba je lahko celo nevarna.

Vir: http://www.deloindom.si/

 

Objavljeno v Zelišča in začimbe
ponedeljek, 11 april 2016 00:00

Sajenje balkonskih rastlin

Za sajenje izberemo zaboj ali lonec z drenažno odprtino, skozi katero bo odtekala odvečna voda, s čimer bo preprečeno gnitje korenin. Priljubljeni so tudi zaboji z vodno rezervo, saj nam prihranijo marsikatero uro, ki bo jo sicer porabili za zalivanje.

Balkonske rastline lahko sadimo v zemljo za pelargonije, ki je primerna za presajanje, sajenje ter nadaljnjo vzgojo vseh vrst pelargonij ter ostalih balkonskih rastlin. Struktura substrata in vsebnost gnojil omogočata dober razvoj korenin, močne in zdrave liste ter dolgotrajno cvetenje. Za sajenje lahko uporabimo tudi zemljo za lončnice, kateri primešamo ustrezno količino gnojila. 

Dno posode zapolnimo z drenažnim materialom, na primer glinoporom, nato pa posodo približno do polovice napolnimo z zemljo, kateri smo dodali dolgo delujoče gnojilo. 
Rastline potegnemo iz lončka, v katerem smo jih kupili in jih položimo na zemljo ter narahlo potisnemo navzdol. Zemljo dodamo še do višine dva centimetra pod robom lončka ali korita in zalijemo.

Rastlin ne smemo prehitro postaviti na prosto, saj nas spomladi še lahko presenetijo nizke nočne temperature. Zato jih imamo prve dni v zavetju, prekrite z vrtno tkanino ali pa jih hranimo v zaprtem, svetlem in ne prevročem prostoru.

Gnojenje bakonskih rastlin

Pri sajenju balkonskih rastlin zemlji primešamo Valentin gnojilo z dolgotrajnim delovanjem za balkonske rastline. Gnojilo je primerno tako za zelene in cvetoče rastline na balkonih in terasah, kot tudi za enoletnice in vrtnice na prostem. 

 

 
gnojilo_za_balkonske_rastline_1kg
Značilnost tega gnojila so obložene granule, zaradi česar se elementi sproščajo postopoma, kar preprečuje pregnojenje. Po 4-6 mesecih (odvisno od temperature) se gnojilo popolnoma raztopi  in v zemlji ostanejo samo ovoji, katere mikroorganizmi sčasoma razgradijo.

 

Gnojilo deluje 4-6 mesecev, kasneje lahko dognojujemo s polovičnim odmerkom tekočega gnojila. Če nismo uporabili gnojila z dolgotrajnim delovanjem, gnojimo balkonske rastline prvič šele dva do tri tedne po sajenju.

Doziranje gnojila:

  • za liter zemlje porabimo okoli 5 g gnojila z dolgotrajnim delovanjem;
  • za zabojčke: 100-140 g na meter dolžine;
  • za posode: 
    - premer do 40 cm: 60-80 g;
    - premer do 50 cm: 100-120 g;
    - premer do 60 cm: največ 200 g.
  • vrtnicam in ostalim enoletnicam dodamo okoli 60 g/m2; gnojilo potresemo okoli rastlin in narahlo vdelamo v tla.

 

Nekaj predlogov kombinacij balkonskih rož za sončno lego

VERBENA + SIVI AFRIŠKI SMILJ
SUHA ROŽA + BRŠLJANKA ali DIASCIJA
GAZANIJA + SIVI AFRIŠKI SMILJ
GAZANIJA + HELIOTROP
SANVITALIJA + VERBENA
PELARGONIJA + RUMENA ZAJČJA DETELJICA ali MOLJEVKA

Nekaj predlogov kombinacij balkonskih rož za senčno lego

VODENKE + LISASTA MRTVA KOPRIVA
GOMOLJNE BEGONIJE + LOTUS ali BRAHIKOMA
GOMOLJNE BEGONIJE + LISASTA MRTVA KOPRIVA
FUKSIJE (posamične ali z GOMOLJNO BEGONIJO)

Andreja Tomšič

Vir: http://www.kalia.si/

Objavljeno v Balkonsko cvetje
ponedeljek, 11 april 2016 00:00

Čas je za feferone

Če še niste poskušali gojiti feferonov, je mogoče čas, da se lotite tudi tega.

Na voljo so različne sorte številnih barv, od zelenih in rumenih, pa do rdečih, vijoličnih in celo črnih in tudi okusi obsegajo vse od sladkih, pa do »ubijalsko« pekočih. 

Vzgoja sadik

Feferone lahko vzgajamo tako na vrtni gredici, kot v lončku. S slednjim se lahko izognemo številnim težavam, ki so jih deležne rastline, ki rastejo na prostem in katerih ne marajo tudi feferoni: prehladna in prevlažna tla ter premočna izpostavljenost sončni pripeki.

Sicer pa je vzgoja feferonov zelo podobna vzgoji paprik, saj imajo radi veliko svetlobe in toploto. Z vzgojo sadik feferonov lahko pričnemo že v februarju, tako da v lonček z bogato prstjo, ki mora biti dovolj odcedna, posejemo 3-4 semena približno pol cm globoko. Za vznik je potrebna temperatura vsaj 21°C, kasneje, med rastjo sejančkov pa je lahko tudi nekoliko nižja. Ko mlade rastlinice dosežejo velikost 5 cm, jih posamično presadimo v lončke premera ca 8 cm, sadike pa spomladi, ko je zunaj že dovolj toplo, presadimo v vrt ali v večje posode, ki jih postavimo na prosto.

Še malo, pa bomo imeli pridelek

Med rastjo je pomembno, da pri zalivanju ne pretiravamo, paziti pa moramo tudi, da se prst ne izsuši. Predvsem moramo dovolj zalivati v času cvetenja in med začetno tvorbo plodov. Rastline gnojimo na dva tedna, z gnojilom za paradižnike, ki je bogato s kalijem. V vročem in sušnem obdobju je zalivanje pomembno zato, ker s tem preprečimo odpadanje nedozorelih plodov. Kot pri vseh vrtninah, bo tudi pri feferonih v času poletne pripeke koristno prekrivanje, lahko s slamo ali ostanki od košnje. Z njim pa moramo pričeti pravočasno, še preden se tla preveč izsušijo. Feferone v lončku poleti občasno tudi pršimo s postano vodo. S tem jim zagotovimo dovolj vlage, hkrati pa preprečimo tudi napad rdeče pršice, ki ima rada sušo.

Vroče, vroče ...

Feferone trgamo običajmo konec julija in v začetku avgusta. Zreli feferoni morajo biti gladki in sveteleči, za razliko od zgubanih in motnih nedozorelih. Če bomo zrele feferone pustili na rastlini še nekaj časa zatem, ko so že dozoreli, bodo tako postali še bolj pekoči ....

Plodove lahko uporabimo sveže ali pa jih posušimo, najbolje tako, da jih skupaj z rastlino obesimo v hladen in suh prostor.

... ali pa sladko

Komur pekoča hrana ni ravno najljubša, pa si vseeno želi vzgojiti svoje feferone, se lahko odloči za domačo sorto sladkih feferonov ferdi.

Vir:http://www.kalia.si/, Andreja Tomšič

 

Objavljeno v Vrtnarjenje
ponedeljek, 11 april 2016 00:00

Sajenje grmovnic

Skrivnost uspeha pri sajenju grmovnic je v tem, da jih posadimo na pravo globino.

Po sajenju je priporočljivo površino tal prekriti z zastirko, ki preprečuje razrast plevelov in pomaga ohraniti vlago.

Kdaj sadimo?

Euonymus al. bGrmovnice v loncih lahko sadimo kadarkoli v letu, razen če je zemlja zmrznjena ali prepojena z vodo. Za listnate grmovnice je idealen čas za sajenje jesen, saj so tla še vedno dovolj topla, da spodbujajo rast korenin pred nastopom zime. To omogoča grmovnicam hitro ukoreninjenje in tako lažje prenašanje vročine in suše v naslednjem poletju. 
Iglavce in ostale zimzelene rastline v loncih lahko sadimo v začetku jeseni, vendar pa je na izpostavljenih mestih najboljši čas za sajenje april (maj v hladnejših področjih), tako da se res dobro ukoreninijo pred nastopom mraza. V hladnejših področjih priporočamo, da zimzelene rastline prekrijete, dokler niso dobro ukoreninjene.
Grmovnice brez koreninske grude (z golimi koreninami) sadimo v času mirovanja (od novembra do marca).

Šest korakov do uspeha

  1. Sadilna jama naj bo najmanj dvakrat tako široka in globoka, kot je lonec ali koreninska gruda. Zemljo, ki smo jo izkopali zmešamo z zemljo, ki ima veliko organske snovi. Če so tla težka, razrahljamo površino ob stenah in na dnu sadilne jame z vilami - to bo omogočilo, da se korenine lažje razrastejo.ziva-meja-rodo
  2. Grmovnico moramo posaditi na isto globino kot je bila v loncu ali v drevesnici. Globino jame preverimo s palico, ki jo postavimo čez sadilno jamo. Če grmovnica stoji previsoko ali prenizko, moramo odstraniti ali dodati nekaj zemlje na dnu jame.
  3. Grmovnico v loncu temeljito zalijemo in pustimo, da voda odteče.
  4. Korenine, ki so krožno nameščene okoli dna ali stranice lonca previdno razporedimo tako, da se bodo na novem mestu lahko prosto razrasle. Grmovnico postavimo na sredino sadilne jame, zapolnimo vrzeli okoli koreninske grude z mešanico zemlje, ki jo po plasteh nežno učvrstimo z rokami.
  5. Ko je sadilna jama napolnjena, zemljo še enkrat nežno učvrstimo – znebimo se vseh zračnih žepov in se prepričamo, da je grmovnica stabilna. Grmovnico ponovno zalijemo z vsaj eno polno zalivalno kanglo (10l).
  6. Površino tal prekrijemo s plastjo zastirke.

Vir: http://www.spletna-vrtnarija.com

Objavljeno v Grmovnice
JSN Shine is designed by JoomlaShine.com | powered by JSN Sun Framework