Prispevki filtrirani po datumu: sreda, 08 oktober 2014

Objavljamo zanimiv članek, ki je objavljen na spletni strani CNVOS.

 
Ker smo v zadnjih dneh prejeli veliko vprašanj glede postopka uveljavljanja višje denarne socialne pomoči za tiste njene prejemnike, ki so hkrati tudi prostovoljci, opozarjamo, da imajo to pravico samo tisti prostovoljci, ki imajo sklenjen dogovor o prostovoljskem delu s prostovoljsko organizacijo. Nevladne organizacije, ki bodo postale prostovoljske organizacije, naj upoštevajo, da to pomeni tudi določene nove obveznosti do države. Odveč ne bo niti opozorilo, da lahko sklepanje fiktivnih dogovorov o prostovoljskem delu za »prostovoljca« pomeni odvzem celotne denarne socialne pomoči in je lahko tudi kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena celo zaporna kazen.

Kot smo že poročali, imajo prostovoljci, ki so prejemniki denarne socialne pomoči, od 1. septembra 2014 možnost, da zaradi svoje prostovoljske aktivnosti prejemajo nekoliko višjo denarno socialno pomoč. Ker smo na CNVOS v zadnjem času prejeli veliko vprašanj prejemnikov denarne socialne pomoči glede postopka uveljavljanja (višje) denarne socialne pomoči, ponovno izpostavljamo, da imajo prostovoljci pravico do višje denarne socialne pomoči samo, če sklenejo dogovor s takšno nevladno organizacijo, ki je hkrati tudi prostovoljska organizacija. Postopek, kako nevladna organizacija postane prostovoljska organizacija, je zelo enostaven, saj se zahteva le priglasitev v vpisnik pri AJPES. Ne spreglejte pa, da takšen vpis za nevladno organizacijo pomeni določene nove obveznosti, med njimi:
 

  • vodenje evidenc prostovoljcev in prostovoljskega dela na evidenčnih listih z zakonsko predpisano vsebino (23. člen ZProst),
  • letno poročanje o številu sklenjenih dogovorov o prostovoljskem delu, o številu opravljenih prostovoljskih ur, o vrsti prostovoljskega dela, o starosti prostovoljcev, itd (41. člen ZProst),
  • obvezno nezgodno zavarovanje prostovoljcev za ves čas opravljanja prostovoljskega dela, če se prostovoljsko delo opravlja v pogojih, ki pomenijo nevarnost za zdravje ali življenje prostovoljca (drugi odst. 29. člena ZProst),
  • izdajanje pisnih potrdil o prostovoljskem delu z zakonsko predpisano vsebino (24. člen ZProst),
  • izplačilo stroškov prostovoljcu, ki mu nastanejo pri opravljanju prostovoljskega dela, če je tako dogovorjeno (29. člen ZProst).

Za vsak primer dodajamo še naslednje dobronamerno opozorilo: v kolikor bi prejemnik denarne socialne pomoči in prostovoljska organizacija dogovor o prostovoljskem delu sklenila le z namenom, da se prejemniku omogoči višja denarna socialna pomoč, nimata pa nobenih načrtov, da bi ta prostovoljsko delo dejansko tudi zares opravljal, je takšen dogovor o prostovoljskem delu zgolj navidezen. Za takšne navidezne (fiktivne) dogovore pa velja, da nimajo pravnih učinkov (50. člen Obligacijskega zakonika – OZ), kar pomeni, da jih pri odmeri denarne socialne pomoči ni mogoče upoštevati.

Če bi neka oseba, ki že prejema denarno socialno pomoč, zaprosila za njeno zvišanje na podlagi fiktivnega dogovora, center za socialno delo pa bi ji sprva ugodil, a naknadno vendarle ugotovil, da gre zgolj za fiktivno razmerje, je po uradni dolžnosti dolžan razveljaviti izdano odločbo o prejemanju (višje) denarne socialne pomoči in skupaj z obrestmi izterjati njeno preplačilo (43. in 44. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev – ZUPJS). 

V primeru, da pa bi center za socialno delo ugotovil, da je oseba takšen fiktivni dogovor o prostovoljskem delu priložila že prvotni prošnji za dodelitev denarne socialne pomoči, je sankcija lahko hujša. Od takšnega posameznika se zahteva povračilo celotne denarne socialne pomoči, hkrati pa še tri mesece ne more ponovno zaprositi zanjo (tretji odst. 43. člena ZUPJS).

Center za socialno delo ima zakonsko možnost, da upravičenost do denarne socialne pomoči preverja ves čas njenega prejemanja in še tri leta po tem (prvi odst. 43. člena ZUPJS). Preverjanje lahko zajema tudi pregled poročil o prostovoljskem delu, ki jih prostovoljske organizacije posredujejo AJPES, te pa lahko tudi primerja s sporazumi o prostovoljskem delu, s katerimi razpolaga (npr. koliko ur prostovoljskega dela je prostovoljska organizacija poročala, kakšno starost prostovoljcev ima in podobno).

Če se ugotovi, da je posameznik centru za socialno delo priložil fiktiven oziroma lažen dogovor o prostovoljskem delu z namenom, da dobi višjo denarno socialno pomoč, lahko tudi kazensko odgovarja za kaznivo dejanje zlorabe pravic iz socialnega zavarovanja (drugi odst. 203 člena Kazenskega zakonika – KZ-1). Zagrožena je kazen do dveh let zapora.

Pa še nečesa ne bi smeli spregledati – da zloraba instituta prostovoljstva zaradi neupravičene pridobitve višje socialne pomoči ne bo škodila samo konkretni osebi in konkretni organizaciji, ampak bo metala senco dvoma na celoten nevladni/prostovoljski sektor. Zato naj za vsak slučaj vendarle spomnimo še na star pregovor, da si lahko največ škode povzročimo ravno sami.

Objavljeno v Novice