Prispevki filtrirani po datumu: ponedeljek, 04 marec 2013
ponedeljek, 04 marec 2013 18:02

Dišeče marelične culice

POTREBUJEMO

• 400 g moke
• 1,5 dl mleka
• 40 g sladkorja v prahu
• Vrečka pecilnega praška
• Olje za cvrtje
• Sol

NADEV

• 100 g suhih marelic
• 100 g mandljev
• 30 g masla
• 2 veliki žlici desertnega vina
• 3 velike žlice tekočega medu
• ½ čajne žličke cimeta v prahu
• 3 nageljnove žbice
• Posip: sladkor v prahu

PRIPRAVA
1. Najprej pripravite nadev: v ponvi stopite maslo in na njem rahlo popecite sesekljane suhe marelice; dodajte sesekljane mandeljne in med mešanjem za nekaj minut pokuhajte. Prilijte desertno vino in vmešajte med, cimet in s tolkačem zdrobljene nageljnove žbice.
2. Zdaj zamesite testo iz moke, mlačnega mleka, 1,5 dl vode, sladkorja v prahu, pecilnega praška in ščep soli.
3. Razvaljajte testo 3-4 mm na debelo in ga razrežite na približno 8 centimetrov velike kvadrate.
4. Na kvadrate naložite nadev in naredite culice, tako da robove dobro zatisnete.
5. Culice ocvrite v obilo vrelega olja, tako da se zlato zapečejo. Potresite jih s sladkorjem v prahu in postrezite.
PA DOBER TEK

Objavljeno v Sladice
ponedeljek, 04 marec 2013 14:23

Zakaj je obisk dimnikarja še vedno nujen?

Čeprav danes večina ljudi dimnikarjev skoraj ne vidi več, so v resnici možje v črnem, ob katerih smo se nekoč prijeli za gumb, še kako pomembni, še zlasti med kurilno sezono. Ne le zaradi večje požarne varnosti, temveč tudi zaradi prihranka.

Veliko ljudi je danes presenečenih, ko po enem letu dimnikar znova prijazno potrka na njihova vrata. Pregled se jim zdi namreč povsem nepotreben, a to dejansko ne drži, pravi Janez Ahčin. "Gre za odgovornost za bližnje, odgovornost do okolice. Gre za vprašanje, kaj je dopustno in kaj ni. Zato te meje, kdaj je pregled potreben, postavi družba v obliki zakonodaje. Vsem ni jasno, kakšna ta vloga dejansko je in kaj je izpolnjevanje bistvenih varnostnih zahtev, zato zakonodaja določa minimalne obvezne letne dimnikarske storitve. Kljub nekaterim nasprotovanjem obisku dimnikarja je dimnikar še vedno strokovna oseba, ki pomaga in ki preprečuje eventualne nesreče, ki lahko nastanejo zaradi kurjenja. Pa naj bo to požarna ogroženost oz. sanitarna, kar pomeni, da je ogroženo naše zdravje oziroma premoženje." Torej, dimnikarji so za vsa gospodinjstva še vedno potrebni mojstri. Njihova naloga je opozarjati na in preprečevati nesreče, ki bi se lahko zgodile ob nepravilni uporabi kurilne naprave oz. ob dotrajanosti le-te. "Ob vsesplošnem varčevanju se ponovno vgrajujejo kurilne naprave – peči na trdna goriva, kar povzroča v zadnjem času vse več problemov. Naprave se vgrajujejo nestrokovno. Gorljivi materiali so preblizu. Prezračevanje prostora s kurilno napravo je nezadostno. Kjer so vgrajena sodobna okna in vrata s tesnili, v kuhinjah pa nape z zelo močnimi ventilatorji, nastaja v bivalnih prostorih podtlak. Dimnik v tem primeru ne more zagotoviti primernega odvajanja dimnih plinov, kar lahko povzroči zastrupitev z dimnimi plini oz. CO (ogljikov monoksid)," razloži Ahčin.

Kdaj poklicati dimnikarja?

Dobro je vedeti tudi, kdaj je pravzaprav pametno, da se na pomoč dimnikarja obrnemo sami in tako morda preprečimo najhujše. Svetel, neviden dim, razen pare, je pokazatelj dobrega zgorevanja. Tudi pepel svetle barve, ki po izgorevanju ostane, pomeni dobro zgorevanje, medtem ko je pepel temnejše barve, pepel z ostanki goriva – ogljika. "Takoj, ko zaznate kakršno koli nepravilnost pri delovanju kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih napravah, je pametno o tem obvestiti dimnikarsko službo. Posledice nepravilnosti pri delovanju so različne, včasih tudi zelo hude, ko pride do požarov in raznih zastrupitev."

Sicer sta bistvena pogoja za preprečevanje dimniških požarov pravilna izbira in vgradnja ali sanacija kurilnih naprav, dimnikov in zračnikov ter dosledno izvajanje dimnikarskih pregledov, čiščenj in odpravljanje odkritih nepravilnosti, še opozarja dimnikar.

"Dimniki se starajo tudi, če niso v uporabi"

Ker opažajo trend, da ljudje pogosto uporabljajo nepregledane peči, še posebej takšne, ki jih uporabljajo po več letih mirovanja, "sajasti" možje v črnem svetujejo, da jih zaradi svoje varnosti prijavite koncesionarju dimnikarske javne službe in poskrbite, da bodo pregledane ter ustrezno vzdrževane. "Letni pregled pomeni vsakoletno preverjanje naprav, v kakšnem stanju so glede na preteklo obdobje. To pomeni, da se ugotovi, ali so še primerne za varno uporabo za čas enega leta ali ne. Dimniki se starajo, tudi če niso v uporabi. Stene dimnika se krušijo. Z zunanje strani je nosilni del dimnika obremenjen zaradi vremenskih vplivov, kot so dež, vročina, mraz, sneg," še pove.

"Dimnikar mora imeti več znanja kot pred leti, kljub temu pa je vse manj cenjen"

"Mama mi je vedno govorila: Če se ne boš učil, boš dimnikar! Moram reči, da dimnikarji iz tistih časov skorajda ne obstajajo več. Sedaj so kurilne naprave dosti bolj zahtevne, zaradi česar zahtevajo tudi dosti več znanja od dimnikarja. Zato sem sam pri sebi tisti rek spremenil. Svojim otrokom zdaj govorim: Če se boš učil, boš lahko postal dimnikar," nam pove dimnikar, mojster, ki svoje delo predano in vestno opravlja že vrsto let. Dimnikarski poklic med mladimi ni prav priljubljen. Premalo je popularizacije tega poklica, je kritičen Ahčin. "Delo dimnikarja je težko in nevarno (prah, saje, visoke temperaturne razlike itd.). Kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave so vse bolj sodobne in zahtevne. Dimnikar mora imeti dosti več znanja kot pred leti, kljub temu pa je vse manj cenjen."

Vir: http://www.dominvrt.si

Objavljeno v Nasveti
ponedeljek, 04 marec 2013 13:00

Kaj so aflatoksini

Aflatoskini so naravni strupi, ki jih sproščajo tri vrste gliv rodu Aspergillus – A.flavus, A.parasiticus in redkeje A. nomius. Te vrste najdemo v toplih in vlažnih klimatskih pogojih. A.flavus proizvaja samo B (B1, B2) aflatoksine, medtem ko drugi dve vrsti proizvajata tudi G (G1, G2) aflatoksine. Najpogosteje onesnaženi so oreščki, zemeljski oreščki, fige in drugo suho sadje, začimbe, surova rastlinska olja, kakavova zrna in koruza. Aflatoksina M1 in M2 sta hidroksilirana presnovka aflatoksinov B1 in B2, ki ju najdemo v mleku in mlečnih proizvodih in sta posledica hranjenja prežvekovalcev z okuženo krmo. Aflatoksin B1, ki ga živali zaužijejo z onesnaženo krmo, se v njihovih jetrih pretvori v aflatoksin M1, ta pa se preko mlečnih žlez izloča v mleko.

Kakšni so učinki aflatoksinov na zdravje ljudi?

Aflatoksini se v jetrih presnovijo v zelo reaktiven metabolit, ki lahko reagira z beljakovinami in deoksiribonukleinsko kislino (DNK) in poškoduje oziroma uniči jetrne celice. Lahko se zgodi, da pride do odpovedi jeter zaradi obilnega propada jetrnih celic. So genotoksični (lahko poškodujejo genetski material, DNK) in rakotvorni ter verjetno teratogeni (lahko poškodujejo zarodek).

Akutna strupenost

Pri kratkotrajni izpostavljenosti visokim odmerkom lahko pride do akutnih zastrupitev.

Pri revnih prebivalcih Indije, ki so jedli plesnivo koruzo, so zabeležili številne zastrupitve, in sicer se je pojavila zlatenica, porastel je krvni pritisk v žilah jeter (portalna hipertenzija), obolelim se je v trebušni votlini nabirala tekočina (ascites); številni zastrupljenci so umrli. Koruza, ki so jo uživali je vsebovala 6,25–15,6 ppm (delcev na miljon) aflatoksina, kar je pomenilo dnevni vnos 2–6 mg oz. 0,2 mg–0,6 mg/kg tm za 10 kg otroka oziroma 0,03–0,1 mg/kg tm za 60 kg odraslega.

Aflatoksin se uporablja tudi pri nekaterih laboratorijskih poskusih in so možne tudi namerne zastrupitve. Tako je namerno zaužitje 1.5 mg/kg aflatoksina pri 25-letni ženski povzročilo nesrbeč kožni izpuščaj, glavobol in siljenje na bruhanje, na srečo brez dolgotrajnih posledic.

Do akutnih zastrupitev pride pri izpostavljenosti, ki je mnogo večja od kronične, to je dolgotrajne izpostavljenosti, to pomeni, da mora biti enkratna izpostavljenost od stokrat do več stotisočkrat večja kot znaša kronična (glej Tabelo 1 v nadaljevanju).

Kronična strupenost

Toksina B2 in G1 sta genotoksična in rakotvorna.

V nekaterih predelih sveta je rak jeter pogostejši (Afrika, Kitajska), kar povezujejo z izpostavljenostjo aflatoksinom. Tveganje za raka jeter je skoraj dvakrat večje pri sočasni okužbi z virusom hepatitisa B; ta okužba je pogostejša na Kitajskem.

Poleg vnosa z zaužitjem je tveganje za raka povečano tudi pri vdihavanju, npr. pri delu z okuženo krmo.

Kako in koliko smo izpostavljeni aflatoksinom?

Aflatoksinom smo izpostavljeni z uživanjem okuženih živil predvsem rastlinskega izvora, pri uživanju živil živalskega izvora pa v primeru, da so živali jedle okuženo krmo. Možna je izpostavljenost z vdihavanjem, kar se v večji meri lahko zgodi pri delavcih, ki rokujejo z okuženo hrano oz. krmo.

 

Tabela 1: Izpostavljenost aflatoksinom v različnih državah

Država

Obdobje

Živilo

Vnos (ng/kg tm/dan)

Kenija

1969

kuhana živila, pivo

3,5 – 14,8

Swaziland

1972-73

nekuhana domača živila

5,1-43,1

1982-83;

nekuhana domača živila

11,4-158,6

Mozambik

1969-74

kuhana živila

38,6-183,7

Transkei

1976-1977

kuhana živila

16,5

Gambija

1988

kuhana živila

4-115

Kitajska: provinca južni Gaungxi

1978-1984

živila s tržišča

11,7-2027

Tajska

1969-1970

živila s tržišča

5-55

ZDA

1960-1979

živila s tržišča

2,7

EU

(EFSA, 2007)

2005/2006

Oreščki*, koruza**,oljna semena***, suho sadje, začimbe

0,84 – 1,93 (sredozemske države)

0,35 – 0,69 severnoevropske države)

*Mandlji, lešniki, pistacije, drugi oreščki, vključno z zemeljskimi

** Vključuje olje, sladko koruzo, kosmiče in pokovka

*** Laneno, sončnično, gorčično, repično, makovo, sezamovo seme

 

Kakšno je tveganje za zdravje zaradi izpostavljenosti aflatoksinom?

Ker gre za genotoksične snovi, varni odmerki niso določeni in tveganja ne moremo izključiti. V takšnih primerih se držimo načela, da zmanjšamo izpostavljenost do najmanjše možne meje.

Na osnovi toksikološke nevarnosti aflatoksinov je Evropska unija že leta 1998 uvedla mejne vrednosti za aflatoksine in sicer ločeno za aflatoksin B1, ki je rakotvoren in genotoksičen, za aflatoksin M1 (samo za mleko in mlečne proizvode) ter za vsoto aflatoksinov B1, B2, G1, G2.

Tabela 2: Mejne vrednosti za aflatoksin B1 ter vsoto aflatoksinov B1, B2, G1, G2, kot jih predpisuje Uredba Komisije št. 1881/2006 s spremembami

Živilo

Mejne vrednosti (µg/kg)

 

B1

Vsota B1, B2, G1 in G2

Zemeljski oreški (arašidi) in druga semena oljnic ter živila iz njihove predelave, namenjeni neposredni uporabi za prehrano ljudi ali kot sestavina živil  

2,0

4,0

Mandlji, pistacije in marelične koščice, namenjeni neposredni uporabi za prehrano ljudi ali kot sestavina živil 

8,0

10,0

Lešniki in brazilski oreški, namenjeni neposredni uporabi za prehrano ljudi ali kot sestavina živil  

5,0

10,0

Lupinarji, razen zemeljskih oreškov, mandljev, pistacij ter mereličnih koščic  in proizvodi iz njihove predelave, namenjeni neposredni uporabi za prehrano ljudi ali kot sestavina živil 

2,0

4,0

Suho sadje in proizvodi iz njegove predelave, namenjeni neposredni uporabi za prehrano ljudi ali kot sestavina živil 

2,0

4,0

Capsicum spp. (sušeni plodovi začimb, celi ali mleti, vključno s čilijem, čilijem v prahu, kajenskim poprom in papriko) Piperspp. (plodovi začimb, vključno z belim in črnim poprom) Myristica fragrans(muškatni orešek) Zingiber officinale(ingver) Curcuma longa (kurkuma) mešanice začimb, ki vsebujejo eno ali več navedenih začimb 

5,0

10,0

Žitne kašice ter otroška hrana za dojenčke in majhne otroke 

0,10

-

Živila za posebne zdravstvene namene , izrecno namenjena dojenčkom 

0,10

-

Ker aflatoksin M1 predstavlja tveganje za zdravje ljudi, evropska zakonodaja predpisuje nizko mejno vrednost 0,050 μg aflatoksina Mv kg surovega mleka, mleka za proizvodnjo mlečnih izdelkov ali toplotno obdelanega mleka (Uredba Komisije št. 1881/2006). Mejna vrednost aflatoksina M1 v začetnih in nadaljevalnih formulah za dojenčke, je še za polovico nižja (0,025 μg/kg).

Kaj naredi država za zmanjšanje tveganja?

Spremljanje mikotoksinov v živilih je del rednega uradnega nadzora živil, ki ga izvajajo pristojne državne institucije. Vsi neustrezni vzorci se umaknejo s polic oziroma odpokličejo s tržišča, rezultate pa pristojni državni organ sporoči v sistem hitrega obveščanja za živila in krmo, ki deluje v okviru EU, da se tako skuša zmanjšati izpostavljenost tudi v drugih državah članicah.  

Tabela 3: Število poročanih vzorcev živil v sistem hitrega obveščanja, ki so presegali mejne vrednosti za vse aflatoksine v EU

Leto

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

Število

288

762

839

946

801

705

902

638

649

V letu 2010 je Slovenija v zvezi s preseganjem mejnih vrednosti za aflatoksine poročala v sistem hitrega obveščanja štirikrat, trikrat v primeru suhih fig in enkrat v primeru pistacij. Vsi odvzeti vzorci so bili iz Turčije. V letu 2011 ni bilo ugotovljenih in poročanih neskladnosti.

Kaj lahko storimo sami, da zmanjšamo tveganje za zdravje?

Izpostavljenost mikotoksinom in aflatoksinom zmanjšamo na najnižjo možno mero z uživanjem pestre in mešane prehrane. Ker nas plesniva hrana že naravno odbija, se ji izogibamo, plesniva živila pa v celoti zavržemo. S tem preprečimo širjenje okužbe na ostala živila. Ker so najpogosteje okuženi zemeljski oreščki (arašidi, indijski oreški) in pistacije, zanje priporočamo občasno uživanje. Tovrstna živila kupujemo v trgovinah, kjer kupuje veliko ljudi, saj to do neke mere zagotavlja, da so živila na policah in v skladiščih krajši čas in je s tem zmanjšana možnost okužbe z glivami.

Vir: http://www.ivz.si

Objavljeno v Zdravje
ponedeljek, 04 marec 2013 09:12

Teden boja proti raku - 4. - 9.3.2013

Letos z geslom: »Dejstva o raku–spoznajte resnico«

Zveza slovenskih društev za boj proti raku skupaj z regijskimi društvi že vrsto let v začetku marca prireja Teden boja proti raku. Gre za vrsto prireditev, ki laično javnost seznanjajo predvsem z možnostmi preprečevanja in zgodnjega odkrivanja rakavih bolezni. Z letošnjim geslom povzemamo sporočila Mednarodne zveze za boj proti raku ob Svetovnem dnevu boja proti raku in opozarjamo na številne predsodke in napačne predstave, ki so razširjene med ljudmi v zvezi s to boleznijo.

Dejstva o raku

V Evropi in drugod po svetu so rakave bolezni iz leta v leto vse večji javnozdravstveni problem. Po podatkih Registra raka RS v Sloveniji v zadnjih letih zboli za rakom okrog 13.000 ljudi, umre pa jih približno 6.000. Glede na sedanje trende lahko pričakujemo, da bo med rojenimi leta 2009 za rakom do 75. leta starosti zbolel eden od dveh moških in ena od treh žensk. Pri moških je zadnja leta najpogostejši rak prostate (ki je na tem mestu zamenjal pljučni rak), pri ženskah pa rak dojk. Pet najpogostejših vrst raka pri nas – kožni (razen melanoma), raki debelega črevesa in danke, prostate, pljuč in dojke − obsegajo 59 % vseh novih primerov rakavih bolezni.

Med najpogostejšimi napačnimi predstavami je ta, da je rak človeku usojen in da prav nič ni mogoče narediti, da bi ga preprečil. Dejstvo je, da bi bilo mogoče tretjino vseh rakavih bolezni preprečiti z zdravim življenjskim slogom. Vse najpogostejše rakave bolezni so bolj ali manj povezane s kajenjem cigaret, nezdravim prehranjevanjem (premalo sadja in zelenjave), s čezmerno telesno težo, pitjem alkoholnih pijač, premajhno telesno dejavnostjo, kožni rak pa s čezmernim sončenjem.

Prav tako rak ne pomeni smrtne obsodbe. Številne vrste raka je danes mogoče pozdraviti ali vsaj učinkovito zdraviti.Razen v nekaj izjemah velja, da so zgodnje oblike raka manj lažje ozdravljive kot rak v pozni fazi. Zato je pomembno, da ljudje ne odlašajo predolgo z obiskom zdravnika, če opazijo znake ali težave, ki bi lahko pomenile začetek rakave bolezni. Seveda naj se vsi, ki so povabljeni v presejalne programe, teh zagotovo udeležijo.

Politikom in družbi kot celoti pa veljata naslednji sporočili

Rak ni samo problem zdravstva, pač pa celotne družbe, saj ima daljnosežne posledice za družbeni in gospodarski razvoj. V Sloveniji smo že sprejeli Državni program za obvladovanje raka, ki mora doseči še večjo podporo vseh, ki lahko kakorkoli prispevajo k zmanjševanju bremena te bolezni

Rak je globalna epidemija, saj prizadene ljudi vseh starosti in vse socialno-ekonomske skupine, pri čemer nesorazmerno breme nosijo države v razvoju. Rak danes povzroči več smrti po svetu kot virus HIV/AIDS, tuberkuloza in malarija skupaj. Prizadene vse starosti, čeprav je v razvitem svetu zaradi staranja prebivalstva vse več primerov te bolezni med starejšimi od 65 let. Pri teh bolnikih je zdravljenje zaradi številnih spremljajočih bolezni bolj zapleteno, zato bo treba več strokovnjakov usposobiti za zdravljenje teh bolnikov.

Prireditve ob letošnjem Tednu boja proti raku:

V ponedeljek, 4.3. ob 11. uri s tiskovno konferenco na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Na njej bodo med drugim predstavljeni najpomembnejši podatki iz novega poročila Registra raka RS in nekateri dosežki Državnega programa obvladovanja raka.

V torek, 5. 3. bo na Onkološkem inštitutu Ljubljana Učna delavnica o prijavljanju rakavih bolezni.

V sredo. 6. 3. ob 10.30 bo na Ministrstvu za zdravje slavnostna seja Zveze slovenskih društev za boj proti raku, kjer bomo predstavili svoje delo v preteklem letu in podelili plakete in priznanja.

V četrtek, 7. 3. bodo v osnovni v Novi Gorici na priložnostni prireditvi izmed vseh slovenskih učencev, ki so podpisali slovesno obljubo, da letos ne bodo začeli kaditi, izžrebali za dva avtobusa srečnežev, ki bodo odšli na tradicionalni nagradni izlet v Gardaland. Člani regijskih društev Zveze bodo ta dan v trgovskih centrih po Sloveniji obiskovalce njihovih stojnic na modelih učili, kako si lahko ženska sama preventivno pregleda dojke, moški pa moda, in delili zgibanke z zdravstvenovzgojno vsebino.

V petek, 8.3. bo tradicionalni Dan odprtih vrat Onkološkega inštituta ob 12. uri.

Vir: http://www.protiraku.si/

Objavljeno v Dogodki
JSN Shine is designed by JoomlaShine.com | powered by JSN Sun Framework