Prispevki filtrirani po datumu: torek, 19 marec 2013
torek, 19 marec 2013 22:24

Torta z gozdnimi sadeži

POTREBUJEMO ZA TESTO:

  • 4 jajca
  • 6-7 žlic sladkorja
  • 5-6 žlic moke
  • Kakav če želimo temen biskvit
  • ZA NADEV:
  • 1-2 sir Philadelfija ( 200 ali 250 g)
  • 2 x kremfiks
  • 12 dag sladkorja v prahu
  • Mešane gozdne sadeže
  • 0.5 l sladke smetane

PRELIV:

  • Dolčela preliv za torte ( lahko barven)
  • Rum
  • 2 žlici marmelade
  • Voda

PRIPRAVA:

  1. Ločimo rumenjake od beljakov. Naredimo sneg iz beljakov.Rumenjake penasto stepemo, dodamo sladkor in moko. Na koncu primešamo zmes iz beljakov.
  2. Model za torto namažemo z margarino in pomokamo. Pečico segrejemo na 200°C in pečemo 10 minut.
  3. Biskvit pustimo, da se ohladi.
  4. V skodelici zmešamo rum ( po okusu) in vodo ( 1:1 skupaj mora biti 1,5 dcl tekočine), ter žlička sladkorja.
  5. Ohlajeni biskvit prelijemo s tekočino.
  6. Za nadev damo v posodo sladko smetano, dodamo ji 2 kremfiksa. V drugi posodi zamešamo sir Philadlfija ter 12 dag sladkorja v prahu. Vanj z žlico vmešamo stepeno smetano. Celotno maso namažemo po biskvitu. Po njem potresemo še zamrznjene gozdne sadeže.
  7. Za preliv vzamemo 2,5 dcl mrzle vode. Vsebino dolčela preliva za torte stresemo v posebno skodelico, dodamo 3 velike žlice mrzle vode, ki jih odvzamemo iz 2,5 dcl vode, ter dodamo 2 veliki žlici sladkorja in zmešamo ( kot puding). Preostalo vodo zavremo, odstavimo z ognja, vmešamo zmes iz dolcele, ter ponovno na ognju zmešamo do vrenja.
  8. Odstavimo, dodamo 2 žlici marmelade. Počakamo eno minuto, ter nato vse skupaj prelijemo po torti.
  9. Biskvit lahko spečemo kot biskvit, ki ga narežemo na kvadrate ali kroge, damo v papirnate košarice in ponudimo.

PA DOBER TEK

Objavljeno v Sladice

Odstavki Zujfa, ki se nanašajo na upravičence, ki so vplačevali zavarovanje v drugih republikah nekdanjega SFRJ-ja, so neustavni.

Zahtevo za presojo ustavnosti drugega, tretjega in četrtega odstavka 143. člena zakona (Zujf) je julija lani vložila nekdanja varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik. Varčevalni zakon je namreč znižal pokojnino nekaj več kot 26.000 upokojencem, ki jim delno ali celotno plačilo pokojnine zagotavlja proračun.

Dopolnitev zakona pa je iz znižanja pokojnin izvzela okoli 8.000 upokojencev. Gre za upokojence, ki so bili vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje, ker pa so delali v drugih republikah nekdanjega SFRJ-ja, so prispevke vplačevali v njihove sklade pokojninskega zavarovanja.

Ustavno sodišče pa je ugotovilo, da so bili omenjeni odstavki zakona v neskladju z ustavo v delih, ki so veljali do dopolnjenega Zujfa. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije mora zdaj vsem prejemnikom pokojnin, ki jim je bila pokojnina odmerjena na podlagi spornih predpisov, brez odlašanja izdati nove odločbe.

Vir: http://www.rtvslo.si

TISKOVNO SPOROČILO USTAVNEGA SODIŠČA

Številka: U-I-186/12-35
Datum: 18. 3. 2013
Na podlagi prvega odstavka 30. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS,
št. 86/07, 54/10 in 56/11) izdaja Ustavno sodišče naslednje

TISKOVNO SPOROČILO
I.
Odločitev
Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-186/12 z dne 14. marca 2013 odločilo, da se
drugi, tretji in četrti odstavek 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ
razveljavijo (1. točka izreka), in ugotovilo, da so bili drugi, tretji in četrti odstavek 143.
člena Zakona za uravnoteženje javnih financ v delih, ki so veljali do novele tega
zakona in so se nanašali na upravičence do dela pokojnine za upoštevanje obdobij
pokojninske dobe do 31. 3. 1992 pri nosilcih zavarovanja v drugih republikah
nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, v neskladju z Ustavo (2.
točka izreka). V 3. točki izreka je Ustavno sodišče določilo način izvršitve svoje
odločitve tako, da je Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
naložilo, naj vsem uživalcem pokojnin, ki jim je bila pokojnina odmerjena na podlagi
predpisov iz 1. in 2. točke izreka navedene odločbe, brez odlašanja izda nove
odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno.
Če ima zakonodajalec stvaren razlog, prevladujoč v javnem interesu, mu načelo
varstva zaupanja v pravo (2. člen Ustave) ne preprečuje, da uzakoni znižanje
pokojninskih prejemkov. Vendar mora pri tem spoštovati načelo enakosti (drugi
odstavek 14. člen Ustave).
Ustavno sodišče je presodilo, da je izpodbijana ureditev v neskladju z drugim
odstavkom 14. člena Ustave, ker je bila razvrstitev uživalcev pokojnin v drugi
odstavek 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ, ki določa znižanje
pokojninskih prejemkov, arbitrarna. Zanjo ni bilo bodisi ustavno dopustnih razlogov
bodisi razumnih razlogov, ki bi izhajali iz narave stvari. Zaradi povezanosti vsebine drugega odstavka 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ z vsebino
tretjega in četrtega odstavka tega člena je razveljavilo tudi ti določbi.
Ustavno sodišče je v 3. točki izreka določilo način izvršitve svoje odločbe, ker bi sicer
lahko obveljalo, da bi zaradi učinka pravnomočnosti uživalci pokojnin, ki niso vložili
pravnih sredstev zoper odločbe o znižanju pokojninskih prejemkov, kljub razveljavitvi
izpodbijane zakonske ureditve še naprej prejemali pokojnine, odmerjene na
protiustavni zakonski podlagi. Takšno stanje bi bilo v očitnem nasprotju z ustavnim
načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave.

II.
Bistveni razlogi za odločitev


Varuhinja človekovih pravic (v nadaljevanju Varuhinja) je vložila zahtevo za oceno
ustavnosti drugega do četrtega odstavka 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih
financ. Zatrjevala je, da je izpodbijana ureditev v neskladju z 2., 3., 14., 25., 34., 50.,
82., 89., 90. in 158. členom Ustave ter da krši zaveze, ki jih je Republika Slovenija
sprejela s Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike
Slovenije, Ustavnim zakonom za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in
neodvisnosti Republike Slovenije, Sporazumom o vprašanjih nasledstva in
dvostranskimi sporazumi, sprejetimi na njegovi podlagi. Državni zbor in Vlada sta v
nasprotju s trditvami Varuhinje menila, da je bilo znižanje pokojninskih prejemkov v
skladu z navedenimi pravnimi akti, ker je bil ukrep nujen zaradi zagotovitve vzdržnosti
javnih financ in uravnoteženega proračuna ter utemeljen z razlogom, da prizadeva
tiste uživalce pokojnin, katerih pokojnine niso (delno ali v celoti) temeljile na plačanih
prispevkih.
Ustavno sodišče je pri presoji upoštevalo, da se mora zakonodajalec s sprejetjem
ustrezne zakonske ureditve odzivati na potrebe na vseh področjih družbenega
življenja, kar velja še toliko bolj, če te potrebe zadevajo temelje delovanja države ali
sposobnost učinkovitega zagotavljanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. To
od njega zahteva načelo prilagajanja prava družbenim razmerjem kot eno izmed
načel pravne države (2. člen Ustave). Prav to je bil glede na zakonodajno gradivo
namen Zakona za uravnoteženje javnih financ (v nadaljevanju ZUJF). Ustavno
sodišče je zato presodilo, da je bil podan stvarni razlog, utemeljen v prevladujočem
javnem interesu, ki, skladno že z dosedanjo ustavnosodno presojo, dopušča poseg v
zakonsko določene pridobljene pravice za naprej, ne da bi to pomenilo neskladje z
načelom varstva zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave. Vendar pa mora zakonodajalec
pri tem spoštovati načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave).Drugi odstavek 14. člena Ustave zagotavlja splošno enakost pred
zakonom. Zakonodajalca zavezuje, da enake položaje pravnih subjektov uredi enako,
različne pa ustrezno različno. Če zakonodajalec bistveno enake položaje ureja
različno ali bistveno različne položaje ureja enako, mora za to obstajati razumen
razlog, ki izhaja iz narave stvari.
Z izpodbijano ureditvijo je zakonodajalec različno obravnaval v bistvenem podobne
položaje, ki bi morali biti obravnavani enako. Pokojninske prejemke je namreč znižal
tudi skupinam uživalcev pokojnin, ki so vplačevali prispevke v sklade pokojninskega
in invalidskega zavarovanja v drugih republikah nekdanje SFRJ oziroma v enega od
zveznih skladov. Ker je Republika Slovenija po osamosvojitvi v zvezi z
zagotavljanjem izplačila pokojninskih prejemkov tem skupinam uživalcev pokojnin
prevzela obveznosti z Ustavnim zakonom za izvedbo Temeljne ustavne listine o
samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Sporazumom o vprašanjih
nasledstva in dvostranskimi sporazumi, sprejetimi na njegovi podlagi, plačevanje
prispevkov drugim skladom zavarovanja ne more utemeljiti različnosti njihovega
položaja v razmerju do uživalcev pokojnin, ki so pokojnine pridobili po splošnih
predpisih invalidskega in pokojninskega zavarovanja. Glede na kriterij odvisnosti
pokojnine od zgolj plačanih prispevkov gre tako za v bistvenem podobne položaje kot
pri uživalcih pokojnin po splošnih predpisih. Ker je te skupine uživalcev pokojnin
zakonodajalec kljub temu obravnaval različno kot uživalce pokojnin, ki so pokojnino
pridobili po splošnih predpisih, bi moral imeti za to razumen razlog, ki bi izhajal iz
narave stvari. Takega razloga zakonodajalec ni navedel, vplačevanje prispevkov
drugim skladom zavarovanja pa glede na navedeno ne more biti tak razlog.
Poleg tega je zakonodajalec nekatere v bistvenem različne položaje obravnaval
enako, ne da bi imel za enako obravnavo ustavno dopusten razlog ali razumen
razlog, ki bi izhajal iz narave stvari.
Posebno varstvo skupin uživalcev pokojnin, ki ima na področju ustavne pravice do
socialne varnosti podlago v tretjem odstavku 50. člena Ustave (vojni veterani in žrtve
vojnega nasilja), je zakonodajalec v preteklosti zagotovil tudi tako, da jim je priznal
pravico do pokojnine, ki ni v celoti temeljila na plačanih prispevkih. Zato okoliščina
neplačevanja prispevkov sama zase ni ustavno dopusten razlog, ki bi lahko utemeljil
enako obravnavanje teh skupin uživalcev pokojnin v razmerju z drugimi uživalci
pokojnin, ki jih zajema izpodbijani ukrep, a po Ustavi ne uživajo posebnega varstva.
Podobno velja tudi za skupino uživalcev pokojnin, ki jim je v pokojninsko dobo vštet
čas neutemeljenega odvzema prostosti. Gre za upravičence, katerih položaj ureja 30.
člen Ustave, ki jim zagotavlja poleg pravice do rehabilitacije in povrnitve škode, tudi
druge pravice po zakonu. Ena od njih je bila prav pravica do priznanja pokojninske
dobe kot podlage za odmero pravice do pokojnine, čeprav prispevki zaradi
neutemeljenega odvzema prostosti v tem obdobju niso bili plačani. Razlog, da
pokojnina teh upravičencev ne temelji v celoti na plačanih prispevkih, zato ni ustavno
dopusten razlog za enako obravnavanje z drugimi uživalci pokojnin glede na ta kriterij. Z enako obravnavo se namreč posega v ustavno podlago, ki je bila
temelj za priznanje pravice do pokojnine.
Izpodbijana ureditev zajema tudi druge skupine uživalcev pokojnin, pri katerih so
razlogi, da njihove pokojnine ne temeljijo v celoti na plačanih prispevkih, na strani
države. Gre za (1) upravičence iz 6. člena Zakona o popravi krivic in (2) uživalce
pokojnin, ki so se ob izpolnitvi določenih pogojev morali predčasno upokojiti na
podlagi zakonov, ki so v preteklosti zapovedovali obveznost upokojitve. Prvim je
država zaradi neupravičenega kaznovanja zaradi političnih razlogov okrnila možnost
biti vključen v sistem splošnega pokojninskega zavarovanja. Okoliščina neplačevanja
prispevkov za čas, ki je tem skupinam uživalcev pokojnin vštet v pokojninsko dobo
zaradi tovrstnih prisilnih ukrepov države, ni razumen razlog, ki bi izhajal iz narave
stvari, za enako obravnavo z drugimi skupinami uživalcev pokojnin, katerih pokojnine
ne temeljijo v celoti na plačanih prispevkih, a so imeli možnost prosto in svobodno
izbirati med pogoji svoje upokojitve v času svoje aktivne dobe.
Zakonodajalec prav tako ni izkazal razumnih razlogov za različno obravnavo
položajev nekaterih skupin uživalcev pokojnin, ki jo je izrazil z opredelitvijo izjem v
petem odstavku 143. člena ZUJF in jih tako izvzel iz ukrepa znižanja pokojninskih
prejemkov. Ustavno sodišče je pri presoji kršitve načela enakosti v tem delu
upoštevalo, (1) da se izpodbijana ureditev navezuje na 232. člen prej veljavnega
Zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, (2) da je ta določba zajemala
tudi skupine uživalcev pokojnin iz petega odstavka 143. člena ZUJF, in (3) da so bili ti
uživalci pokojnin v tem pogledu glede na zakonodajalčev kriterij neplačevanja
prispevkov v enakem položaju kot skupine uživalcev pokojnin, ki jih je prizadel ukrep
znižanja pokojninskih prejemkov (primerjaj drugi in peti odstavek 143 člena ZUJF).
Pri presoji položajev uživalcev pokojnin, ki jih izpodbijana ureditev prizadeva, se je
Ustavno sodišče omejilo na primere, ki jih je izpostavila predlagateljica. Vprašanja
morebiti spornega enakega ali različnega obravnavanja položajev (še) drugih številnih
skupin uživalcev pokojnin, na katere se izpodbijana ureditev nanaša, ni presojalo, ker
razlog neplačevanja prispevkov, ki naj bi utemeljeval njihovo enako obravnavo, niti v
zakonodajnem postopku niti v odgovoru Državnega zbora in mnenju Vlade ni bil
postavljen v kontekst med seboj različnih posebnih pogojev za upokojevanje drugih
skupin uživalcev pokojnin in razlogov zakonodajalca zanje. Zato Ustavno sodišče niti
ni moglo presojati, ali se položaji drugih skupin uživalcev pokojnin iz drugega
odstavka 143. člena ZUJF med seboj razlikujejo v bistvenem ali pa se ne, pa je
zakonodajalec tudi z njihovo enako obravnavo kršil načelo enakosti.
Ustavno sodišče je zato presodilo, da je izpodbijana ureditev v neskladju z drugim
odstavkom 14. člena Ustave.

mag. Miroslav Mozetič
Podpredsednik

Objavljeno v Novice

Skrb za starejše postaja ena glavnih zdravstvenih nalog v večini držav Evropske unije.

Razlog je preprost, bolj zdravi starejši ljudje povzročajo manj stroškov v zdravstveni blagajni. Preventiva zajema predvsem pravočasno informiranje oziroma poučevanje starejših o tem, kako ohraniti zdravje v pozno starost. Če je bila ena večjih nalog v prejšnjem desetletju informiranje o osteoporozi in posledično ustanavljanje ambulant, kjer v nekaj minutah izmerijo kostno maso, se zdi, da bo v tem desetletju pozornost usmerjena na sarkopenio.

V Sloveniji o sarkopeniji še ne govori tako rekoč nihče, medtem ko so v Torinu za starejše od 60 let pripravili 13. junija dan brezplačnega testiranja za sarkopenijo. Podobne akcije so že imeli ali so v teku tudi v drugih velikih italijanskih mestih.

upadanje misicne maseSarkopenia ( iz grškega sarx za meso in penia za izgubo) prizadene tretjino starejših od 60 let in polovico starejših od 80 let. Gre za upadanje mišične mase oziroma izgubo telesne moči. Prav zaradi tega ima omenjena akcija v Italiji geslo "Več moči v življenju". Sarkopenio povzročata, tako so ugotovili v številnih dolgotrajnih raziskavah v ZDA, starejšemu človeku neprimerna (neuravnotežena) prehrana in nezadostno gibanje. Starejši ljudje se po pravilu prehranjujejo bolj neredno, manj pazijo na uravnoteženost prehrane, v kateri manjka vsakodnevni vnos sadja, zelenjave in sočivja, s starostjo pa se starejši tudi gibajo vse manj. V Italiji se pravilno prehranjuje le 5,7 odstotka starejših, le tretjina se redno ukvarja s športom in štirje od desetih so v severnoitalijanski anketi med starejšimi na 60 let izjavili, da dan preživijo večinoma v sedečem položaju.

Posledice sarkopenie so za državo težke: ljudje, ki jih je prizadela ta bolezen oziroma okvara, potrebujejo negovalca ali vsaj pomočnika za najnujnejša higienska opravila, saj sami ne zmorejo več normalne hoje, niso sposobni hoditi po stopnicah in ne nositi hrane domov. Tudi v domovanju se težko premikajo, higiena, kot je uporaba WC in umivanje je zanje iz dneva v dan trši oreh. Ponovno pridobivanje mišične mase s pravilno prehrano in gibanjem pa je povezano tudi z mišičnimi bolečinami.

O sarkopeniji se lahko za zdaj poučite samo na tujih internetnih straneh (tudi hrvaških in srbskih), v Sloveniji se zdravstveni delavci s tem še ne ukvarjajo., kar pa ne pomeni, da tega pri nas ni.

Vir; http://www.starejsi.gov.si

Objavljeno v Zdravje
torek, 19 marec 2013 09:16

Por

Por so poznali že stari Egipčani, Grki in Rimljani.

Por ima pikantno trpko aromo, ki rahlo spominja na čebulo. Glede na to, kdaj ga pobiramo, poznamo spomladanske, poletne, jesenske in zimske sorte pora. Por, ki ga poznamo pri nas, je potomec južnoevropske sorte pora. Vsebuje kalij, kalcij in železo, vitamin B6, folno kislino, niacin, vitamin K, provitamin A in vitamin C. Eterična olja, ki vsebujejo žveplo, rastlini dajejo tipičen okus, hkrati pa učinkujejo tudi kot naraven antibiotik.

Iz Wikipedije

por na vrtuPor [pôr]/[pór] (znanstveno ime Allium porrum) je zelenjava; je zelo uporaben v prehrani kot sveža povrtnina za solate in kot zamenjava za ostale vrste čebul. Dodaja se ga lahko v hrano zaradi izboljšanja okusa in vonja, uporabi pa se lahko tudi za pripravo testa in raznih vrst pit ter drugih jedi. Obstajata dve vrsti pora: letni in zimski. Zimski por je zelo odporen na nizke temperatature, mraz mu ne škodi, tako se lahko uporablja čez vso zimo. Najbolje se ohrani, če se pusti na polju, zakopan v brazde, spomladi pa se izkoplje in prenese v hladne prostore, da preprečimo ponovno kalitev. Poletni por ima svetlo zelene, okroglo upognjene tanke liste, ki postanejo proti spodnji strani rumeni in se končajo v belem koreninskem nastavku. Poletni por je blažjega, zimski pa trpkega okusa. Poletni por se uporablja od maja do avgusta, zimski por pa od septembra do aprila. Por vsebuje tudi vitamine, A, C, B1, B2, B6, E, in balastne snovi ter minerale v sledeh, kalij, fosfor, magnezij, železo. Veliko ga uporabljajo pri kuhanju v velikih restavracijah in menzah.

Poglejte tudi naš SETVENI KOLEDAR

setveni-koledar

Objavljeno v Vrtnarjenje

Nestrpno pričakovana prodaja vstopnic za EuroBasket 2013 se je začela včeraj ob 17.00. Prvi teden bodo na voljo vstopnice za finale, tekmo za 3. mesto in obe polfinalni tekmi.

Nakup vstopnic bo mogoč prek spletne strani www.eventim.si, na lastnih prodajnih mestih Eventima, navedenih spodaj, ter na bencinskih servisih Petrola v Sloveniji.

Lastna prodajna mesta Eventima, na katerih bo mogoč nakup vstopnic za EuroBasket 2013, so:

• Hiša vstopnic Citypark Ljubljana
• Hiša vstopnic Citycenter Celje
• Hiša vstopnic Europark Maribor
• Eventim Hala Tivoli
• Kino Šiška
• Križanke

Vsak posameznik lahko kupi največ po 4 vstopnice za posamezno tekmo. Paketnih vstopnic za več tekem ali delov prvenstva ni.

Vsak posameznik bo ob nakupu vstopnice za EuroBasket 2013 na lastnih prodajnih mestih Eventima in bencinskih servisih Petrola prejel potrdilo, s katerim bo lahko vstopnice prevzel od 1. julija 2013 dalje, in sicer na zgoraj naštetih lastnih prodajnih mestih Eventima ali na blagajnah dvoran v času prvenstva. V kolikor se bo kupec odločil za naročilo prek spletne strani, bo ob nakupu sam označil način dostave vstopnic, ki jih bo prav tako prejel po 1. juliju 2013 bodisi po pošti ali na prej navedene načine.

Za vse tiste, ki bodo ostali brez dragocenega dokumenta, bo EuroBasket 2013 skupaj z občinami in svojimi partnerji omogočil neposredni prenos in ogled tekem v posebnih navijaških conah pred dvoranami, kjer bo poskrbljeno tudi za hrano, pijačo in nasploh za odlično dogajanje.

Slovenija bo vse tekme prvega dela ter morebitne tekme drugega dela, četrtfinala in polfinala igrala ob 21.00. Celoten razpored tekem je dostopen tukaj.

Vsi splošni pogoji nakupa vstopnic so dostopni na spletni strani www.eventim.si.

Cenik vstopnic za Eurobasket

cenik vstopnic eurobasket 2013

KATEGORIJE VSTOPNIC V DVORANI STOŽICE:

shema dvorana stozice

Vir:http://www.kzs.si

Objavljeno v Dogodki
JSN Shine is designed by JoomlaShine.com | powered by JSN Sun Framework