Prispevki filtrirani po datumu: torek, 05 februar 2013

V torek 4.2.2013 so v Ljubljani uradno zagnali prvo fazo brezžičnega širokopasovnega omrežja Wi-Fi, ki so ga poimenovali WiFreeLjubljana.

Prva faza sistema vključuje osemdeset dostopnih točk, ki z brezžičnim signalom pokrivajo dele širšega mestnega območja. Brezžično omrežje je na voljo Ljubljančanom in obiskovalcem Ljubljane, hkrati pa tudi podjetjem pod okriljem MOL. Uporaba brezžičnega omrežja je eno uro na dan brezplačna.

WiFreeLjubljana je na voljo tudi za turiste, ki bodo z nakupom Turistične kartice Ljubljana neomejen brezžični dostop v času veljavnosti kartice. Za vse ostale bo po izteku prve, brezplačne ure dostopa možen nakup WiFree kode za en dan, teden ali mesec preko Monete ali kreditne kartice.

V prvi fazi so z 81 dostopnimi točkami pokrili središče Ljubljane, od Stare Ljubljane pod Gradom s Prešernovim in Kongresnim trgom, do Križank in Gradišča z Aškerčevo cesto na jugu, do Tivolske ceste na zahodu, Ajdovščine in Železniške postaje na severu in nazaj na vzhodu po Resljevi cesti do Zmajskega mosta in Krekovega trga pod Gradom.

Ko bo vreme omogočalo dela, se bo omrežje z vsakim dnem širilo navzven in po načrtih do jeseni pokrilo celotno območje do obvoznice, z izjemo večjih zelenih površin. Hitrost prenosa podatkov po posameznem uporabniku je pri brezplačnem dostopu omejena na 512 kbit/s, pri plačljivem dostopu pa ni omejena.

Gospod Vasja Butina, vodja projekta WiFreeLjubljana, je projekt izčrpno in natančno predstavil: »Skupno bo pod brezžičnim internetnim oblakom 80-90 % vseh mestnih površin, v letu 2014 pa bo dograjeno še ostalo omrežje v strnjenih predelih mesta izven avtocestnega obroča.«, je dejal. »To bo uvrstilo Ljubljano s 1430 dostopnih točk med mesta z največjim mestnim brezžičnim omrežjem«, je še dodal g. Butina.
Projekt, ki je med prvimi te vrste na svetu in je ocenjen na okrog 10 milijonov evrov, je v javno zasebnem partnerstvu z družbama Telekom Slovenija d. d. in NIL d. o. o. v zgradila in v uporabo predala Mestna občina Ljubljana. Partnerstvo je sklenjeno za deset let in predstavlja največji IKT projekt v zgodovini mesta Ljubljane.
Od projekta si velike koristi obeta tudi partner Telekom Slovenije. Mag. Rudolf Skobe, predsednik uprave Telekoma, ki je ob tej priložnosti med drugim dejal: »Telekom Slovenije si od tega projekta obeta velik monetarni potencial, saj bo omogočal platformo za trženje Telekomovih storitev. Za naročnike Telekomovih storitev bo dostop do vključno 30. aprila v celoti brezplačen. Uporabnikom bo omogočal uživanje v Telekomovih medijskih storitvah,« je o storitvi povedal Skobe. O sami naložbi pa: »Za Telekom je naložba v WiFreeLjubljana relativno investicijsko zahtevna in obsega več kot 10 milijonov evrov, računamo, da se nam bo investicija povrnila v sedmih letih«, je še dodal.

Vir: http://www.racunalniske-novice.com

Objavljeno v Računalništvo
torek, 05 februar 2013 11:49

Kolonoskopija

Kolonoskopija je preiskava, pri kateri boste morali aktivno sodelovati, če želite, da bo uspešna.

Preiskavo, pri kateri s posebnim medicinskim pripomočkom, endoskopom, pogledamo v notranjost človekovega telesa, imenujemo endoskopija. Endoskopija danke (rektoskopija) in debelega črevesa (kolonoskopija) je najpomembnejša diagnostična metoda pri odkrivanju bolezenskih sprememb na debelem črevesu in danki. Omogoča natančen pregled sluznice črevesa in odvzem tkiva za podrobno preiskavo.

Kolonoskopija je endoskopska preiskava celotnega debelega črevesa s kolonoskopom – upogljivo cevjo, sestavljeno iz številnih optičnih vlaken, po katerih se slika črevesne notranjosti prenaša na televizijski zaslon, kar zdravniku omogoča pregled sluznice celotnega debelega črevesa in danke. Pred pregledom je nujno, da si bolnik z ustreznimi odvajali izprazni in očisti črevo. Med kolonoskopijo lahko zdravnik polipe v črevesu tudi odstranjuje (polipektomija). Če pri preiskavi zdravnik opazi tumor, odvzame delček tkiva za preiskavo – pravimo, da je opravil biopsijo. Odvzeto tkivo pregledajo pod mikroskopom zdravniki patologi in pripravijo patohistološki izvid, ki potrdi ali ovrže sum na raka ali drugo črevesno bolezen.

Kolonoskopijo opravljajo v bolnišnicah ali ambulantah, specializiranih za zdravljenje bolezni prebavil (gastroenteroloških ambulantah) in diagnostičnih centrih. Po navadi preiskava ni boleča, čeprav je lahko nekoliko neugodna. V okviru Programa Svit pregled organizira osrednja enota programa v dogovoru z vami.

Kolonoskopija velja za najbolj zanesljivo diagnostično metodo, s katero prepoznamo predrakave in rakave spremembe na debelem črevesu in danki.
Če je izvid kolonoskopije povsem normalen, je po navadi treba naslednjo kolonoskopijo ponoviti šele čez deset let.
Ker pa se rak na debelem črevesu in danki vendarle ne razvija pri vseh ljudeh enako, je pomembno, da tudi v tem primeru še naprej pozorno spremljate delovanje svojega črevesa in se ob morebitnih težavah (spremembe v načinu odvajanja blata, na primer zaprtja, ki jim sledijo driske ali zelo tanko blato, napenjanje, bolečine v trebuhu, kri v blatu ali druge nepojasnjene trebušne težave) posvetujete s svojim zdravnikom. Če gre za nenadno nastale in hude težave v trebuhu, se je treba z zdravnikom posvetovati takoj.

KAJ LAHKO POKAŽE KOLONOSKOPIJA
Sledi krvi v blatu lahko sporočajo, da je prišlo do bolezenskih sprememb, ki jih bo zdravnik lahko ugotovil s kolonoskopijo. Prav mogoče je, da ta podrobna preiskava ne bo pokazala nobenih bolezenskih sprememb na vašem črevesu. Skoraj v polovici primerov je tako. Bolezenske spremembe, ki se lahko odkrijejo med kolonoskopijo, so naslednje.

ČREVESNI POLIPI

Polip je tkivna tvorba (rašča), ki vznikne iz sluznice in štrli iz črevesne stene ali stene danke v prostornino črevesa. Strokovnjaki svetujejo odstranitev vseh polipov iz debelega črevesa in danke, saj rak skoraj vedno nastane iz polipa.

Majhni polipi pogosto ne povzročajo nobenih težav. Če pa, je najpogostejša krvavitev iz črevesa. Velik polip lahko povzroča krče, bolečine v trebuhu, hudo zaprtost. Izjemoma lahko povzroči celo popolno zaporo črevesa, ko zaustavi premikanje blata in plinov v črevesu, kar ni le zelo boleče, ampak tudi smrtno nevarno.

Pri preiskovancih, starih več kot 50 let, približno v tretjini primerov odkrijejo črevesne polipe. Večinoma jih odstranijo že med preiskavo in pogosto je s tem zdravljenje zaključeno. Le pri večjih polipih ali pri polipih, ki kažejo znamenja raka, so potrebni dodatni posegi.


KRONIČNE VNETNE ČREVESNE BOLEZNI (ULCEROZNI KOLITIS, CROHNOVA BOLEZEN)

Ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen sta najpogostejši kronični vnetni črevesni bolezni. Pri bolnikih z omenjenima boleznima je tveganje za razvoj raka povečano, zato je treba kolonoskopije opravljati pogosteje. Bolniki s temi boleznimi so navadno pod posebnim nadzorom specialista, ki za to ustrezno poskrbi.

TUMOR

Če se celice v debelem črevesu ali danki začnejo nenadzorovano deliti, nastane tumor. Tumorji so lahko nezločesti (benigni) in zločesti (maligni). Benigni tumorji ne povzročajo večjih težav. Ko jih odstranijo, navadno ne zrastejo ponovno, prav tako pa se ne razširijo v druge dele telesa, ne zasevajo. Maligne tumorje debelega črevesa in danke imenujemo tudi rak na debelem črevesu in danki ali kolo-rektalni rak. Rakave celice se razmnožujejo, prodirajo v okoliško tkivo in lahko po krvi ali limfi zaidejo tudi v druge dele telesa, kjer nastanejo zasevki oziroma metastaze rakavega tkiva.

Izjemno pomembno je, da rakave spremembe na črevesu odkrijemo kar se da zgodaj, ko jih je še mogoče uspešno zdraviti.

ZAKAJ SE POJAVI RAK NA DEBELEM ČREVESU IN DEJAVNIKI TVEGANJA

faze-raka-svit-150x150Vzrok za nastajanje bolezni še ni v celoti pojasnjen, raziskovanja pa kažejo, da je rak na debelem črevesu in danki najverjetneje posledica kombinacije dednih dejavnikov in vplivov okolja. Dejavniki tveganja so tisti dejavniki, ki povečajo verjetnost, da posameznik zboli zaradi neke bolezni. Verjetnost, da bi zboleli za rakom na debelem črevesu in danki, dokazano povečajo naslednji dejavniki.

Starost: Dejstvo, da je približno 90 odstotkov bolnikov ob odkritju bolezni starejših od 50 let, postavlja starost na prvo mesto med dejavniki tveganja. Zato strokovnjaki v tem starostnem obdobju svetujejo diagnostične preglede in presejalne preizkuse.

Vplivi okolja (prehrana, alkohol, kajenje, nezdravo življenje): Tveganje za razvoj raka na debelem črevesu in danki poveča večinoma mesna in mastna hrana. Strokovnjaki svetujejo raznovrstno prehrano z veliko sadja in zelenjave, ki vsebuje veliko vlaknin. Vlaknine v črevesu v stiku s tekočino nabreknejo in vežejo nase številne škodljive snovi, ki jih zaužijemo ali pa nastanejo med prebavo. Zaradi vlaknin se iztrebljanje pospeši in skrajša se čas stika prebavljene vsebine s sluznico črevesa. Hitreje kot se črevo prazni, manj škodljivih snovi vpliva na celice sluznice. Nezdravo življenje poveča tveganje za razvoj raka. Premalo gibanja, čezmerna telesna teža, pretirano uživanje alkohola in kajenje povečujejo možnost, da zbolite za rakom na debelem črevesu in danki. Zdrav življenjski slog pa vas ne varuje le pred rakom, ampak tudi pred številnimi drugimi boleznimi.

Črevesni polipi
so potencialna nevarnost za razvoj raka, zato jih je treba odkriti in čim prej tudi odstraniti.

Nekatere dedne bolezni, ki so sicer zelo redke, še posebno povečujejo tveganje. Mednje spadajo različni polipozni sindromi in dedni nepolipozni rak na črevesu, pri katerem je povečano tudi tveganje za nastanek drugih rakov. Ljudje, katerih bližnji krvni sorodniki so zboleli za rakom na debelem črevesu in danki, so izpostavljeni večjemu tveganju, da bodo tudi sami zboleli. Zato je pomembno poznati zdravstveno zgodovino svojih najožjih krvnih sorodnikov.

Vse, kar ste do zdaj prebrali o debelem črevesu in spremembah, ki se lahko na tem organu pojavijo, vas je zagotovo prepričalo, da je zares zelo pomembno čim prej ugotoviti, kaj se v vašem telesu zares dogaja. Zato s kolonoskopijo nikar ne odlašajte.

Vir: http://www.program-svit.si

 

Objavljeno v Zdravje