Prispevki filtrirani po datumu: četrtek, 28 februar 2013
četrtek, 28 februar 2013 13:30

Goji jagode - volčje jagode

Goji jagode rastejo v hribovitem svetu kitajske regije Ningxia.

Zaradi visoke nadmorske višine uspevajo počasneje, kar pripomore k temu, da so bolj sladkega okusa in vsebujejo več hranljivih snovi. Za sušenje Goji jagod uporabljamo energijo sonca – zrak, ki ga segreje sonce – oz. metodo 'Solar Air Drying' (za sušenje NE uporabljamo strojev kot nekateri proizvajalci). Sušenje je nežno in omogoča Goji jagodam ohranitev vseh hranilnih vrednosti.

Jagode Goji poznamo tudi pod imeni: volčje jagode („Wolfberries“), Lycium jagode in Gou Ji Zi jagode. Že stoletja jih uporabljajo v tradicionalni mongolski, tibetanski in kitajski medicini. Z njimi nahranijo yin in izboljšajo delovanje »elementa vode«. So odličen, okusen sadež s številnimi zdravju koristnimi snovmi, ki zagotavljajo vitalnost telesa.

KAJ JE V GOJI JAGODAH?

- Veliko antioksidantov; goji jagode iz Ningxije imajo zelo visok ORAC (oxygen radical absorption capacity) oz. zelo visoko sposobnost radikalne absorpcije kisika – približno 30.300; standardne jagode goji približno 22.200; borovnice imajo to vrednost okoli 2.400.
- Goji jagode imajo najvišjo vsebnost karotenoidov, vključujoč betakarotenov (v telesu se pretvori v vitamin A), med vsemi znanimi živili na Zemlji.
- Vsebujejo 500-krat več vitamina C kot pomaranče.
- Imajo velike količine vitaminov: B1, B2, B6 in E.
- Bogate so z aminokislinami.
- Vsebujejo minerale, kot so cink, železo, baker, kalcij, germanij, selen in fosfor.
- Visoka vsebnost antioksidantov v jagodah prispeva k upočasnjenemu staranju.

Objavljeno v Zdravje
četrtek, 28 februar 2013 13:03

Alternativa kavi?

Kakav, Maca in Goji jagode namesto kave. Zakaj?

Avtorica članka Nadja Baćac v članku za www.zazdravje.net razrkiva resnice o kofeinu in več vrstah poživil, ki jih pogosto uživamo.

Kako delujejo poživila? Kreditiranje ima svoje meje.

Prijatelj, ki po nekaterih merilih velja za marljivega, mi je povedal, da popije najmanj 10 velikih kavnih skodelic dnevno. Pravi, da je to pogoj, da lahko čez dan deluje. Pravi, da so raziskave potrdile, da kava poveča sposobnosti telesa za 15–20 %. Ali je to res?

Dandanes se soočamo z vse večjimi zahtevami. In če se ne znamo ustaviti, ko nam telo to narekuje, posežemo po poživilih, ki telo ponovno »dvignejo«. Pa so to res živila? Ali pa so za naše telo toksini? Ah, kje pa! Tega si nihče ne želi. Morebitne dvome pa nam razblinjajo sodobne raziskave, ki jih je v raznih tiskanih medijih ogromno.

Tako lahko beremo, da lahko zmerno pitje kave zmanjša tveganje za raka debelega črevesa za približno 25 odstotkov, žolčnih kamnov za 45 odstotkov, cirozo jeter za 80 odstotkov in Parkinsonovo bolezen za od 50 do tudi 80 odstotkov.
Pojavnost napadov astme je s pitjem kave za 25 odstotkov manjša. Za ženske, ki uživajo štiri ali več skodelic kave na dan, se zniža tveganje za raka endometrija, in sicer za 25 odstotkov.

Torej, nehajte brati te vrstice in pojdite na kavico … Ali pa vas morda zanima tudi druga stran zgodbe?

Resnica o izčrpavanju telesa

Kofein predstavlja jang energijo. Ko pride v vaše telo, se takoj zadolži pri vas, saj črpa iz vaše jin energije. Rezultat tega je, da to začasno občutite kot povečanje energije. Sčasoma pa nenehno uživanje kofeina izčrpa vaš jin in povzroča še več utrujenosti. Hitro ugotovite, da dnevno potrebujete še en odmerek kave več. Zato je miselnost, da kofein poveča energijo, še kako napačna! Napačna zato, ker kofein telesu energije ne dodaja!

Kofein deluje na osrednji živčni sistem, in sicer tako, da blokira delovanje kemične substance adenozina, ki je zadolžen za spanje. Poleg tega pospeši izločanje adrenalina, hormona za beg in boj, ki vpliva na povečano telesno zmogljivost. Predstavljajte si, da ste stalno na begu in kako izčrpavajoče je to za vaše telo.

Mehanizem delovanja kofeina si lahko ogledamo na primeru zadolževanja. Predstavljajte si, da ste podjetnik, ki ima na računu minus. Radi bi več denarja, pa ga nimate. Tako se domislite, da bi vzeli kredit, s katerim si boste olajšali izvedbo kakšne svoje želje. S tem pa svoje lastne finance ogrozite še za dodaten minus. Na koncu se lahko zgodi, da boste morali podjetje celo zapreti.
Zdaj pa si predstavljajte, da je to podjetje vaše telo in kofein tisti, ki jemlje kredit na račun izčrpavanja vaših ledvic, pljuč, vranice in drugih vitalnih organov. Obresti so različno visoke, od stalno mrzlih rok in nog (celo poleti), blede ali sivkaste kože, do nezmožnosti zadrževanja urina, lahko imate tudi težave z zanositvijo. Na sploh ste kronično utrujeni, izčrpani in zaspani. Manjkajo vam vitamini B12, B6, folat in železo (ker kofein zavira absorbcijo teh snovi iz prehrane).

Poživila nimajo nobenega prehranjevalnega učinka, vendar pa so obenem težko breme za jetra, ki jih izzivajo, želodec, ki ga dražijo, ter dihala, ki morajo takrat zajemati z večjo močjo. Srce bije hitreje, dvigne se krvni pritisk in večja je nevarnost infarkta. Zavrta je absorbcija natrija in vode v ledvice, zato delujejo kot diuretik. Spodbujeni osrednji živčni sistem sicer omogoči večje kognitivne sposobnosti, kadar pa gre za večje odmerke, se lahko to odraža tudi kot anksioznost, nervoza, glavobol, prebavne motnje, palpitacije itd.

Raziskovalci so ugotovili, da kofein v večjih količinah zvišuje estrogen, zato lahko poveča možnost nastanka raka na prsih in jajčnikih ter pri ženskah povzroča boleče dojke.
Ko ste v stresu, ne bi smeli uživati kofeina, enako kot to velja pri zvišanem krvnem pritisku, nagnjenosti k trombozi, če ste anksiozni, noseči ali dojite. Tudi kadar ste prehlajeni ali imate gripo, ne bi smeli uživati kofeina, saj lahko ta poslabša stanje in podaljša okrevanje.

Kako do nove energije brez škode?

Da ne bi skozi leta uživanja poživil svojega telesa povsem izropali in ga tako poslali v stečaj, raje posezite po takih pomagalih, ki vam bodo pomagala proizvesti manjkajočo energijo.
Ob tem notranje rezerve ne bodo izčrpane. Na Vzhodu v ta namen in za revitalizacijo telesa uporabljajo korenino ginsenga. Ta je pogosto prva izbira in je tudi zelo varno živilo, saj nima znanih stranskih učinkov ali interakcij. Utrujenosti kljubuje s tem, da podpira delovanje endokrinih žlez ter vpliva na proizvodnjo spolnih hormonov progesterona in estrogena. Zaradi svojega dvojnega delovanja deluje kot poživilo ali pomirjevalo – je adaptogen glede na različne okoljske strese. Izboljša tudi umske sposobnosti. Podobno deluje tudi korenina grahovca.

Pozitivno stanje na vašem računu lahko ustvarite tudi s korenino rastline maca. V sebi nosimo tako jin kot jang, ženske oziroma moške energije. Za dobro delovanje potrebujemo oboje. Ko smo brez energije, je spolni hormon testosteron, ki mu pripada jang, izčrpan. Zaužitje korenine mace vpliva na izločanje testosterona. Njegova raven se dvigne do običajne količine in telesu se vrne energija, zato je maca še posebej koristna za ženske v menopavzi. Podobno delujeta tudi korenina in lubje brazilske rastline muira puama (brazilski ginseng).

Eliksir življenja so tudi goji jagode. Z raziskavami so potrdili, da vplivajo na količino energije, miselne sposobnosti ter manjšo utrujenost v primerjavi s skupino, ki je prejemala placebo. Te učinke raziskovalci pripisujejo antioksidativnim snovem, ki jih je v goji jagodah zares veliko, ter vitaminom, s katerimi so dobro založene. Če niste ničesar od do zdaj navedenega našli v svoji kuhinjski omari, boste gotovo našli kakšno izmed začimb, ki krepijo energijo: ingver, koromač, origano, majaron, rožmarin, cimet, klinčki, janež, šetraj. Kako se poživiti z njimi, si lahko berete v knjigi Ščepec rešitve.

Zakaj so poživila grenka?

Če pogledamo na bolj subtilni ravni, ugotovimo, da so poživila po naravi grenka. In kaj predstavlja grenko v življenju? Je to nekaj, česar ne marate? Medtem ko sladkoba predstavlja nekaj lepega, kar nas upočasni in mehča, je grenkoba trpljenje, stiskanje, … Je tisto, kar nas vleče naprej in nas prav tako ohranja budne! Grenek okus pospešuje delovanje jeter in srca, jih stiska, da od sebe dajo še več. S tem posledično izčrpavamo tudi našo glavno baterijo – ledvice. Grenek okus potrebujemo, dokler je v ravnovesju z vsemi ostalimi. V manjših količinah so lahko vse grenčine in z njimi vred tudi poživila spodbujajoča. Ko pa z njimi pretiravamo (več kot dve skodelici kave na dan), pa so že pretiravanje in začnemo prav te organe izčrpavati.

So vsi kofeini enaki?

Kofein je skupna oznaka za vrsto poživljajočih snovi, ki jih najdemo v različnih rastlinah. Zanimivo je, da so kofeini dejansko toksini, s katerimi se rastline branijo pred škodljivimi organizmi.

V zrnih kave je kofein, v zrnih gvarane gvaranin, v listih čaja tein. Glede na to, kje se kofein nahaja, se le imenuje drugače, sicer pa so to precej podobne snovi. Torej so vse to kofeini, vendar se njihova količina spreminja, prav tako pa je tudi način presnavljanja drugačen in odvisen od vsebnosti čreslovin.

  • V žlički povprečne kave je 40 mg kofeina
  • V enaki količini gvarane je kofeina dvakrat več.
  • V tablici čokolade (100 g) je, odvisno od kakavovega deleža, 80–130 mg kofeina.
  • V napitku vroče čokolade je povprečno 10 mg kofeina na skodelico.
  • V energijskih pijačah ga je 30–32 mg na 1 dcl – torej je lahko ena pločevinka take pijače tako močna, kot da bi spili 2 kavi!
  • V kola pijačah je kofeina 20–40 mg na 2 dcl. Ko otrok torej spije pollitrsko plastenko take pijače, je to enako, kot če bi naenkrat spil 1–2 kavi!
  • V tabletah proti bolečinam prav tako najdemo kofein – tam ga je 60–200 mg na tableto. Kofein v teh pripravkih se uporablja predvsem zato, da poveča osnovni učinek drugih učinkovin.

Če že mora biti kofein, naj bo zraven še veliko dobrega!

Če ste kofeinski navdušenec, vendar bi kljub temu radi nekoliko omilili slabo vest, ki jo imate do svojega telesa, potem raje izberite, na primer, surov kakav ali čokolado z visokim deležem kakava. Ob sicer manj kofeina, kot ga je v kavi, se lahko kakav izkaže s številnimi prednostmi za vaše zdravje. Študije kažejo, da imajo flavonoidi v kakavu močan antioksidativni učinek, preprečujejo srčno-žilne bolezni, uravnavajo delovanje imunskega sistema, celo raven »slabega« holesterola (LDL) ter imajo protivnetne učinke. Tradicionalno kakav uporabljajo za številne namene, na primer proti plešavosti, kašlju, vročini, za opekline in rane ter celo pri boleznih, kot sta nefroza ledvic in revma. Ker povzroča krčenje maternice, pospeši menstruacijo.

Kakav pa nosi še najmanj en adut! Če menite, da boste ob uživanju kakava manj budni kot ob kavi, teobromin (0,5–2,7 % na 100 g kakavovih zrn), ki ga kakav vsebuje še več kot kofeina, sproža podobne fiziološke učinke kot kofein, le bolj blage. S stimulacijo osrednjega živčnega sistema dviguje raven energije. Ob tem pa vpliva tudi na počutje, saj vsebuje feniletilamin. Prav te snovi namreč močno primanjkuje ljudem, ki bolehajo za depresijo.
Splošna beseda kakav ni dovolj, ko želimo izbrati nekaj, kar prinaša več koristi kot škode.
Različne vrste kakava se precej razlikujejo po vsebnosti antioksidantov (ekološko pridelan in hladno obdelan je v tem pogledu najboljša izbira), železa (dobre sorte ga imajo dvakrat več, kot ga najdemo v rdečem mesu), magnezija in tudi kofeina.

Največ kofeina vsebujejo izvirne stare sorte kakavovca, kot je Criollo (1,4–1,7 %). To pa je že več kofeina kot v zrnih kave, ki v povprečju vsebujejo 1,2 % kofeina. Criollo najdemo le v perujski Amazoniji. Različne avtohtone sorte pa najdemo tudi na drugih tropskih območjih. Večina kakava, ki ga prodajajo v masovni prodaji, je vrste Forastero, ta pa ima manj kot 0,1 % kofeina. To je sicer dobro za otroke, vendar je slaba novica, da pri industrijsko pridelanih sortah najdemo tudi manj vseh drugih koristnih snovi, pogosto pa so obremenjene tudi s težkimi kovinami, ki so posledica masovne uporabe pesticidov v trajnih nasadih kakavovca.
Na kakovost kakava vpliva tudi način predelave – idealno je, da je kakav surov ali pražen pri zelo nizkih temperaturah in brez aditivov.

Torej naj vam ne bo odveč biti še bolj izbirčni in podučeni tudi pri kakavu in čokoladah.

Kaj pa je tavrin?

Tavrin je pogosta sestavina energijskih pijač. Dejansko gre za snov, ki jo najdemo v žolču bika, manj pa tudi v mesni prehrani. Seveda za potrebe industrije energijskih pijač te snovi pridelujejo sintezno. Gre za poživilo, ki spodbuja presnovo. Z eno pločevinko energijske pijače zaužijemo 1.000 mg tavrina in še precejšnji odmerek kofeina.

Polno lahko živimo tudi brez poživil!

Podobno kot vaše telo črpa grenko v poživilih, vas lahko izčrpajo tudi vaše zagrenjene misli. Lahko pa to vzamete kot spodbudo, kajti grenke izkušnje, kot so težka obdobja, bolezen, žalost, nas delajo modrejše. Ravno grenka izkušnja včasih predstavlja točko spremembe in spodbudo da nekaj naredimo bolje. Zato se tudi grenkega okusa ni treba braniti, dokler služi pravemu namenu.

Objavljeno v Zdravje
četrtek, 28 februar 2013 11:49

Računalniški vodiči

Računalnik je v današnjih časih postal nepogrešljiv dodatek v našem življenju. Število uporabnih funkcij se iz dneva v dan povečuje, s tem pa nam olajša marsikatero opravilo.

Danes lahko prek računalnika nakupujemo, beremo in gledamo novice, najboljša izmed vseh stvari pa je komunikacija z ljudmi, ki so od nas oddaljeni tudi po več tisoč kilometrov. Tako danes komunikacija z vnukom, ki je na študiju v Ameriki, ni več problem.

strojna oprema

Vodič po strojni opremi

Vodič vas bo popeljal skozi strojno opremo računalnika in vam pomagal razumeti samo delovanje računalnika.

 vodic po internetu  

Vodič po internetu

Vodič vas bo popeljal skozi osnove interneta in vam pomagal pri njegovi uporabi.

 vodic po os  

Vodič po operacijskih sistemih

Vodič vas bo popeljal po operacijskih sistemih in vam olajšal uporabo računalnika.

vodic po iskanju

Vodič po osnovah spletnega iskanja

Vodič vas bo popeljal po osnovah spletnega iskanja in vam pomagal iskati željene informacije.

 vodic po varnosti  

Varnost na internetu

Vodič vas bo popeljal po internetni varnosti in vam pomagal ohraniti zasebnost podatkov znotraj vašega računalnika.

Vir: http://www.starejsi.gov.si

 

Objavljeno v Računalništvo

Zakon o uravnoteženju javnih financ nalaga proračunskim uporabnikom izvajanje varčevalnih ukrepov v smeri zniževanja stroškov.

Svet Zavoda je na svoji seji dne 18.2.2013 sprejel odločitev , da se tistim uživalcem, ki se jim v mesecu februarju 2013 spremeni višina dajatve zaradi uskladitve pokojnin od 1. januarja 2013 in pokojninske dajatve prejemajo na bančne račune, ne posreduje obvestila o nakazilu za mesec februar 2013.
Obvestilo za mesec februar 2013 bodo prejeli tisti uživalci, katerih pokojninska oziroma invalidska dajatev je obremenjena z odtegljajem na podlagi izvršilnega naslova (kot je npr. administrativna prepoved, sodni sklep o izvršbi, davčni sklep o izvršbi na dolžnikove denarne prejemke), ter tisti uživalci, pri katerih se je spremenila višina dajatve, ki ni posledica februarske uskladitve pokojnin.

Vir:http://www.zpiz.si

Objavljeno v Novice
četrtek, 28 februar 2013 11:30

120 let Planinske zveze Slovenije

Planinska zveza Slovenije in celotna planinska organizacija, ki združuje planinska društva in vse planince in planinke, praznujejo 120 let organiziranega planinstva na Slovenskem - 120 let od ustanovitve Slovenskega planinskega društva (SPD).

27.2.2013 ob 12. uri so svečano odkrili spominsko ploščo na ustanovnem mestu SPD, to je pri vhodu v NAMO na stiku Tomšičeve in Slovenske ceste.
»Danes je zame in za organizacijo, ki jo vodim zadnja tri leta, prav poseben dan. Dan, ki je v celoti namenjen spominu na prehojeno pot slovenskega organiziranega planinstva,« je dejal v uvodu svojega svečanega nagovora ob odkritju spominske plošče predsednik PZS Bojan Rotovnik.

Josip Hauptman, Ivan Korenčan in Anton Škof (kasnejši Piparji) so se s somišljeniki dobivali na Rožniku, kamor so se bili dolžni povzpeti prav vsako nedeljo, če ravno niso bili na turistovski turi kje drugje po slovenskih gorah. Omenjeni trije so se 23. julija leta 1892 odpravili na turo na Stol, ki je postala zgodovinskega pomena. V Karavankah, tej naravni jezikovni meji med slovenstvom in nemštvom, je dozorela ideja o ustanovitvi planinskega društva. Po turi so med krogom znancev začeli širiti to misel in piparska druščina je 15. oktobra 1892 zbrala somišljenike na pripravljalnem sestanku za ustanovitev Slovenskega planinskega društva v gostilni Pri Zajcu v Ljubljani (danes je to gostilna Mrak na Rimski cesti). Čez slab mesec - 13. novembra 1892 se je sestal še začasni odbor, temu je sledila priprava društvenih pravil, ki so bila potrjena 10. januarja 1893. Tako je bilo vse pripravljeno za sklepno dejanje ustanovitve tako želenega Slovenskega planinskega društva. »Naj mi bo dovoljeno, da na tem mestu prekinem tok zgodovine in spomnim, da to ni bil prvi poskus organiziranja slovenskega planinstva. Pri tem seveda mislim na Gorsko društvo Triglavski prijatelji pod vodstvom Ivana Žana, pa na Frana Kadilnika in Simona Robiča. Ne pozabimo tudi na takratne okoliščine - to je bil čas močnega nemškega pritiska na slovenske dežele. To je bilo tudi obdobje narodno obrambnega prebujenja Slovencev, a hkrati tudi vedno bolj oblikovanega meščanskega življenja, ki je omogočilo zanimanje za lepote domovine. Ustanovni občni zbor Slovenskega planinskega društva je potekal na današnji dan, to je 27. februarja 1893 in na tem mestu - v vrtnem salonu pri Maliču v Ljubljani. Prisotni so izvolili prvi odbor: Fran Orožen - je postal načelnik, dr. Josip Furlan - namestnik načelnika, Anton Mikuš - tajnik, Josip Hauptman - namestnik tajnika, Ivan Soklič - blagajnik, Fran Tavčar - namestnik blagajnika, Fran Triller - gospodar, Ivan Hrasky in Ljudevit Wölfing - odbornika,« je slavnostno obrazložil predsednik Rotovnik.

Njihovemu spominu, volji in ideji gre torej zahvala, da smo danes v imenu Planinske zveze Slovenije, 278 planinskih društev in 57.520 članov posameznikov, slovesno odkrili spominsko ploščo. Kako velika je bila njihova vnema, pove podatek, da so že v prvem letu markirali kar 97 poti s slovenskimi napisi in kažipoti, takoj pa so začeli tudi s kulturno-propagandnim in znanstvenim delom. Njihovo pripadnost slovenskemu ozemlju smo želeli poudariti tudi mi, zato je spominska plošča izdelana iz domačega kamna - pohorskega granodiorita iz kamnoloma v Cezlaku pri Oplotnici na Pohorju. Kulturno sestavino lahko prepoznamo v idejni skice postavitve in premišljenemu oblikovanje plošče, ki je delo arhitekta Janeza Bizjaka iz arhitekturnega studia Kapitel. Zavezanost k uresničevanju dogovorjenega pa dokazuje podjetje Mineral d. o. o. iz Podpeči pri Brezovici, ki je ploščo izdelalo in namestilo, svoj prispevek pa na koncu celo delno doniralo slovenskemu planinstvu.

Spominsko ploščo na stebru Veleblagovnice Name v Ljubljani z zapisanim mejnikom organiziranega slovenskega planinstva sta svečano odkrila predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik in vodja marketinga Name Maruša Komac.

»Prijetno je vedeti, da smo planinci ugledni del slovenske družbe, saj so vsi, ki smo jih povabili k sodelovanju k temu pristopili z veliko mero srčnosti. Tako so tudi soglasje za postavitev plošče izdali lastnik zgradbe - Nama d. d. Ljubljana, zanjo direktorica Mira K. Veljić ter pristojni ustanovi - Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana in Mestna občina Ljubljana, Oddelek za urejanje prostora. Vsem omenjenim in vsem drugim, ki so sodelovali pri snovanju, pripravi in izvedbi, se v imenu Planinske zveze Slovenije iskreno zahvaljujem,« je še dejal predsednik Rotovnik.

O postavitvi spominske plošč je je Mira Koporčić Veljić, direktorica družbe Nama d. d. Ljubljana, dejala: »Ponosni smo, da spominsko obeležje krasi pročelje veleblagovnice Nama. Tradicija je pomembna, zato je prav, da se spomnimo začetkov dobrih zgodb, ki povezujejo ljudi in jih bodo povezovale tudi v prihodnje. Vsak dogodek, ki se zgodi v centru Ljubljane je dobrodošel, saj poživi vsakdan mnogim mimoidočim. Spominska plošča je postavljena na lokaciji, kjer se dnevno sprehodi največ ljudi, tako vsakodnevnih obiskovalcev kot turistov.«

V kulturnem programu, ki ga je povezoval podpredsednik PZS Borut Peršolja, sta s planinsko himno 'Oj, Triglav, moj dom!' in pesmijo 'Veseli pastir' vse zbrane še dodatno obogatila baritonist Marko Kobal in citrar Tomaž Plahutnik. Ob koncu programa je vse številne zbrane Veleblagovnica Nama pogostila s planinskim čajem.

O SPOMINSKI PLOŠČI:

Spominska plošča stoji na zelo obiskani ljubljanski lokaciji. Dnevno jo bodo videvali tako Ljubljančani, kot tudi domači in tuji obiskovalci glavnega mesta (zato je napis plošče dvojezičen). Spominjala nas bo, da nas -Slovencev ne bi bilo brez gora. In to v prenesenem in konkretnem pomenu. S tega mesta, kjer se na koncu Slovenske in Dunajske ceste odpira lep pogled na Kamniško-Savinjske Alpe, bo plošča tudi vsakokratno vabilo, da se odpravimo in snidemo tam, kjer so nekoč prebivali bogovi, danes pa odkrivamo predvsem samega sebe.

Plošča ima obliko kvadrata velikosti 70 cm x 70 cm, debeline 3 cm, njena površina je razgibana, za ozadje je uporabljena silhueta gora. Zgornji del plošče in del pri napisu v grbu je poliran, ostala površina plošče pa je ročno žgana. Vse črke so črne barve in globoko klesane. Ob napisu je tudi grb Planinske zveze Slovenije. Idejno zasnovo in besedilo je pripravil Borut Peršolja, v angleški jezik ga je prevedel dr. Stanko Klinar.

Besedilo plošče se glasi:

NA TEM MESTU JE BILO
27. FEBRUARJA 1893
USTANOVLJENO
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO.

THE SLOVENE ALPINE CLUB WAS FOUNDED
ON THIS SITE ON 27 FEBRUARY 1893.

Objavljeno v Novice
četrtek, 28 februar 2013 11:12

Bivalni pogoji starejših

V City hotelu v Ljubljani je potekala mednarodna konferenca HELPS (Housing and Home-Care for the Elderly and Vulnerable People and Local Partneship Strategies in Central European Cities), ki se ukvarja z bivanjem starejših v srednjeevropskih mestih. Razpravljavci so ugotovili veliko potrebo po oblikovanju politike o bivalnih pogojih za starejše, ki bo upoštevala njihove želje in potrebe.

Uvodni pozdrav in predstavitev sta imela Aleš Kenda z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter Matteo Appuzo glavni koordinator projekta HELPS.

Martin Lux z Inštituta za sociologijo na češki Akademiji znanosti in umetnosti je predstavil glavne ugotovitve primerjalne analize stanovanjskih politik v srednjeevropskih državah s poudarkom na starejših. Povedal je, da Slovenija, Slovaška in Madžarska spadajo med tiste države v katerih živi največ starejših v lastniških stanovanjih. Države, ki so bile vključene v raziskavo so bile še Italija, Avstrija, Nemčija, Češka in Poljska.

Po njegovih besedah ni mogoče kopirati vzorcev iz ene države in jih samo preprosto prenesti v drugo. Nujno pa je, da bi se v nekdanjih socialističnih državah zavzeli za bolj uravnotežen pristop. Poudaril je pomen politike izbire, ko se lahko posameznik sam odloči, kako bo živel na starost.

Mateja Nagode z Inštituta RS za socialno varstvo je poudarila, da Slovenija med omenjenimi osmimi državami posebej izstopa po deležu starejših, ki so vključeni v institucionalno varstvo torej v domove za starejše. Ta delež je petodstoten, medtem ko je drugje nižji, je pa višji delež oskrbe na domu. Ko so sinove in hčerke spraševali kam bi dali starše, če nebi mogli več skrbeti za njih so vsi dejali, da v dom za starejše, je še izpostavila.

Po njenih besedah v Sloveniji zelo malo starejših uporablja rdeči gumb oz. socialni alarm. Med državami, za katere je posredovala podatke o uporabi socialnega alarma, pa Velika Britanija s 16 odstotki prednjači po deležu starejših, ki uporabljajo socialni alarm.

Share, ki spremlja zdravstveni in socialni položaj starejših nad 50 let v 17 evropskih državah, ugotavlja, da Slovenija izstopa z visokim deležem lastniških stanovanj. V nadaljevanju je Boris Majcen z Inštituta za ekonomska raziskovanja poudaril, da v Sloveniji starejši nad 50 let izstopajo tudi po tem, da skoraj nimajo hipoteke na posest. V Sloveniji je bilo v to raziskavo vključenih skoraj 2800 ljudi, podatki pa se nanašajo na junij 2011.

Vodja projekta Helps v Sloveniji Tomaž Banovec, sicer nekdanji generalni direktor statističnega urada, pa je menil, da je podatkov za oblikovanje ustrezne politike o bivalnih pogojih za starejše dovolj le povezati jih je potrebno med seboj. Smiselno je nakazal kako podatke uporabiti, da ne ostanejo zgolj statistika na papirju.

Zveza društev upokojencev Slovenije je v okviru projekta ustanovila svetovalnico, ki nudi informacije in podporo pri iskanju najboljših rešitev glede bivanja starejših. Več o svetovalnici lahko preberete na http://www.zdus-zveza.si/svetovalnicabivanje.

Projekt Helps (Housing and Home-Care for the Elderly and Vulnerable People and Local Partneship Strategies in Central European Cities - Bivanje in oskrba na domu starejših in invalidnih ter strategije lokalnega partnerstva v srednjeevropskih mestih) je mednarodni projekt, ki se bo končal leta 2014.

Vir: http://janezplatise.blogspot.com

Objavljeno v Novice