Prispevki filtrirani po datumu: petek, 01 februar 2013
petek, 01 februar 2013 13:59

Zdravje pri starejših

Prebivalstvo se v razvitih deželah, kamor sodi tudi Slovenija, zaradi podaljševanja pričakovane življenjske dobe in nizke stopnje rodnosti stara. V Sloveniji so leta 2010 starejši (stari 65 ali več let) predstavljali 16,5 % prebivalstva, po projekcijah iz leta 2008 pa naj bi bil leta 2060 v tej starostni skupini skoraj vsak tretji prebivalec Slovenije.

Starejši prebivalci že sedaj predstavljajo pomembno skupino prebivalstva, ki ima svoje specifične značilnosti in potrebe. Podatke o zdravju in dejavnikih tveganja pri starejših lahko pridobimo iz epidemioloških raziskav, kot je na primer anketa »Z zdravjem povezan življenjski slog«. Nazadnje je bila izvedena v letu 2008 kot poštna anketa in je zajemala prebivalce v starosti od 25 do 74 let. Več o anketi in že objavljene podatke lahko najdete tukaj. V nadaljevanju navajamo nekaj ključnih podatkov, ki se nanašajo na anketirance v starostni skupini od 65 do 74 let.

Okoli tretjina starejših svoje zdravje ocenjuje kot dobro ali zelo dobro, okoli 15 % pa jih svoje zdravstveno stanje ocenjuje kot slabo ali zelo slabo.
Slaba petina starejših je mnenja, da za svoje zdravje skrbi bolj malo ali premalo, okoli 1,5 % pa jih pravi, da za svoje zdravje ne skrbijo skoraj nič. Le okoli 6 % jih ocenjuje, da za svoje zdravje zelo dobro skrbijo.

Prevalenca kroničnih bolezni se s starostjo povečuje.
Najpogostejša izmed kroničnih bolezni po katerih smo spraševali v anketi je bil povišan krvni tlak, ki ga je imela več kot polovica starejših oseb. Okoli 35 % starejših je imela povišan holesterol, dobra desetina jih je imela ugotovljeno angino pektoris, približno toliko tudi srčno popuščanje. V tej starostni skupini ima sladkorno bolezen ugotovljeno približno 14 % starejših oseb. Okoli 6 % starejših je že prebolelo srčni infarkt.
Med starejšimi so pogoste tudi bolezni in okvare hrbtenice, ki se pojavljajo pri okoli 30 % starejših, bolezni sklepov je imelo ugotovljeno okoli 25 % vprašanih. Kronične bolezni dihal se pojavljajo pri približno 5 % vprašanih.
Depresijo ugotovljeno s strani zdravnika je imelo okoli 8 % starejših; pri četrtini je bila ugotovljena v zadnjem letu.

Več kot polovica starejših anketirancev je poročala, da so v zadnjem mesecu imeli bolečine v križu, dobra četrtina jih je imela težave z nespečnostjo, v približno 15 % so imeli depresivne simptome.

Dobra petina starejših je bila v zadnjih 12 mesecih več kot pet-krat pri splošnem zdravniku ali specialistu. Okoli 14 % oseb v tej starosti je bilo v preteklih 12 mesecih enkrat sprejetih v bolnišnico, okoli 80 % pa nikoli.

Najpogostejša izmed zdravil, ki so jih prejemali v zadnjem tednu so zdravila za znižanje krvnega tlaka (več kot polovica starejših), okoli tretjina jih je prejemala zdravila za zniževanje holesterola v krvi, približno toliko vprašanih je jemalo tudi zdravila za obvladovanje bolečine (razen glavobola). Pomirjevala in uspavala je v zadnjem tednu prejemalo okoli 13 % starejših, okoli 5 % pa jih je prejemalo antidepresive.
Razne vitamine in minerale ter zeliščne pripravke uživa okoli petina starejših oseb.
Starejši pogosto prejemajo več zdravil hkrati, kar lahko predstavlja težavo v smislu interakcij med zdravili, kot tudi težave pri upoštevanju navodil glede uporabe posameznega zdravila.

Napete, pod stresom ali velikim pritiskom se pogosto ali vsak dan počuti okoli 15 % starostnikov.
Kot najpogostejši vzrok za napetosti in stres je slaba tretjina starejših navedla probleme v družini, dobra petina je menila, da so vzrok temu slabi materialni pogoji za življenje, okoli 17 % pa so navajali osamljenost. Okoli 18 % starejših vzroke za napetosti in stres vidi v hrupnem okolju.
Napetosti in stres zlahka obvladuje okoli 20 % starostnikov, 18 % jih ima pri tem večje napore ali hude težave, okoli 1 % starostnikov pa je poročalo, da napetosti in stresa ne obvladujejo.

Med starejšimi je trenutnih kadilcev približno 6 %, okoli četrtina oseb je kajenje opustila, okoli 70 % oseb pa ni nikoli kadilo. Največ jih je kajenje opustilo v starosti 41–50 let (okoli tretjina), slaba četrtina v starosti 31–40 let in prav toliko tudi v starosti 51–60 let.

Med starejšimi je okoli 30 % oseb debelih (indeks telesne mase >=30), več kot polovica pa ima prekomerno telesno težo (vrednosti indeksa telesne mase med 25 in 30).
Okoli 45 % starejših zaužije 3 obroke na dan, približno tretjina jih uživa 4 obroke dnevno, dobrih 15 % pa pet ali več obrokov dnevno.

Starejši, podobno kot v mlajših starostnih skupinah, za kuhanje v največji meri uporabljajo rastlinska olja (okoli 55 %, od tega oljčno olje približno v 20 %). Nekoliko večji pa je v primerjavi z mlajšimi skupinami delež starejših, ki uporabljajo pri pripravi hrane svinjsko mast (okoli 12 %).

Vir: http://www.ivz.si

Objavljeno v Zdravje